Kipar Boštjan Kavčič s svojo stvaritvijo, naslovljeno Lux. Foto: Narodni muzej Slovenije
Kipar Boštjan Kavčič s svojo stvaritvijo, naslovljeno Lux. Foto: Narodni muzej Slovenije

Razstava, ki jo v Narodnem muzeju Slovenije odpirajo drevi ob 18. uri, bo na ogled do 21. aprila.

"Izgubljena antična figurica Izide, ki sta jo nekoč darovala njena častilka ali častilec na železnodobnem svetišču Berlotov rob na Šentviški planoti, se je vrnila s pomočjo umetniškega navdiha akademskega kiparja Boštjana Kavčiča," so zapisali v Narodnem muzeju Slovenije, kjer so na ogled boginje voluminoznih oblin, ki v belem marmorju in barvitih patinah brona v sozvočju s poldragimi kristalnimi kronami zvenijo v unikatnih ženstvenih čarih.

Razstava Vrnitev boginje Izide je bila sprva na ogled v Tolminskem muzeju, lani je odpotovala v Narodni muzej egipčanske civilizacije (NMEC) v Kairu, kjer si jo je ogledalo okoli 50.000 ljudi.

"Za zgodbo o izginuli Izidi sem izvedel naključno, ko sem si v Tolminskem muzeju leta 2018 ogledal razstavo Stari bogovi obmolknejo in odkril povezavo s kipi, ki sem jih takrat že ustvaril. Mit o izgubljeni boginji me je tako pritegnil, da sem začel raziskovati različne likovne upodobitve Izide. Pozneje se je rodila ideja za nastanek serije kipov boginj, na katero so vplivale upodobitve iz starega Egipta; denimo barvni kontrast med zlatom in lapisom lazulijem, kot je na Tutankamonovi nagrobni maski," je povedal Kavčič.

Boštjan Kavčič, Prospera, bron, tigrovo oko, 2022. Foto: Narodni muzej Slovenije/Jani Pavlin
Boštjan Kavčič, Prospera, bron, tigrovo oko, 2022. Foto: Narodni muzej Slovenije/Jani Pavlin

Boštjan Laharnar, vodja oddelka za arheologijo Narodnega muzeja Slovenije in koordinator razstave, je pojasnil, da arheološke najdbe z Berlotovega roba nakazujejo, da so na tem najdišču med 5. in 1. stoletjem pr. n. št. častili neko žensko božanstvo – nemara posoško železnodobno interpretacijo Izide. Taki razlagi v prid priča tudi podatek o odkritju bronastega kipca Izide sredi 19. stoletja, ki pa je danes izgubljen.

"Ko Boštjan Kavčič govori o svojem kiparstvu, se mi ves čas kaže kot nekdo, ki v svoji umetnosti išče stik z davnimi sakralnimi tradicijami – ne na način imitiranja starih oblik, ampak z izredno živim, seizmografsko občutljivim prisluškovanjem duhovnim dogajanjem današnjega časa, ki ga lahko poskušamo zares razumeti samo, če poiščemo njegova skrita gibala," je zapisal umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj.

Boštjan Kavčič (1973, Šempeter pri Novi Gorici) je študiral kiparstvo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. S svojim delom se je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah. Sodeloval je na več mednarodnih simpozijih, postavil več javnih del, pripravil delavnice klesanja kamna in videoumetnosti. Kavčičeva dela so uvrščena v več galerijskih zbirk in v digitalni arhiv DIVA. Je član Društva likovnih umetnikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Živi in ustvarja v Rodinah v Beli krajini.

Razstava Vrnitev boginje Izide akademskega kiparja Boštjana Kavčiča v Narodnem muzeju