Društvo likovnih umetnikov Ljubljana (DLUL) bo nagrade podelilo drevi v Mestnem muzeju Ljubljana.

Zora Stančič je ena najbolj prepoznavnih vizualnih umetnic pri nas. Foto: ARS
Zora Stančič je ena najbolj prepoznavnih vizualnih umetnic pri nas. Foto: ARS
Sorodna novica Razstava Zore Stančič, "zanosno in osebno pričevanje o premestitvah, večnem nomadstvu"

Zora Stančič spada med najbolj samosvoje in prepoznavne slovenske vizualne umetnice. "Zavezana grafiki kot svojemu osnovnemu horizontu pogosto izraža neposredno refleksijo življenja v njegovih omejitvah, krhkosti, napakah, v njegovem podzavestnem in zavestnem. Razpeta je med navdušenjem nad življenjem in potrebo, da ga formalno zgosti v določeni presežni vizualni izkušnji, ki bo njegov smisel še jasneje in odločneje artikuliral," je komisija zapisala v utemeljitvi.

Zora Stančič se je rodila leta 1956 v Bosni in Hercegovini. Konec 50. let prejšnjega stoletja se je z družino preselila v Ljubljano, kjer danes živi in ustvarja. Diplomirala je na Akademiji za likovno umetnost v Sarajevu, podiplomski študij grafike pa je zaključila na likovni akademiji v Ljubljani. Leta 2012 se je habilitirala na Univerzi v Ljubljani. Med letoma 2016 in 2021 je bila zaposlena na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, na oddelku za Likovno pedagogiko. Zdaj je izredna profesorica za grafiko na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje.

Arjan Pregl se ukvarja s slikarstvom, grafiko in ilustracijo, piše tudi leposlovje. Foto: BoBo
Arjan Pregl se ukvarja s slikarstvom, grafiko in ilustracijo, piše tudi leposlovje. Foto: BoBo
Sorodna novica Arjan Pregl: "Smeh se mi zdi pri mojem delu ena od možnih poti, ne pa tudi cilj."

Umetnica razstavljala tako doma kot v mednarodnem prostoru. Je dobitnica več nagrad. Njena dela so v več stalnih zbirkah pomembnih muzejev. Je avtorica več knjig umetnika in knjige Zora Was Here (2015), ki je izšla v zbirki Ljubljana osebno Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Leta 2016 je prejela Župančičevo nagrado. Deluje tudi na področjih scenografije, kostumografije in ilustracije.

O Arjanu Preglu je komisija zapisala, da njegova slikarska dela izražajo prepletenost njegovega umetniškega ustvarjanja z recepcijo družbenokritičnih odzivov, v zadnjem času predvsem na družbenih omrežjih. "Skozi natančne premisleke in številne skicirke ter črtne izraze vstopa v slikarsko polje v navidezno brezbrižni in hudomušni maniri, z živahno paleto barv, vendar s poznavanjem zgodovine umetnosti in ambivalentne sporočilnosti. Te se ponekod zlahka razkrijejo gledalcu, drugje pa zahtevajo od njega več dovzetnosti in razmisleka, piše v obrazložitvi nagrade."

Nadja Zgonik se poleg kuratorke, avtorice in pedagoginje pojavlja tudi kot članica domačih in mednarodnih žirij ter strokovnih komisij. Foto: BoBo
Nadja Zgonik se poleg kuratorke, avtorice in pedagoginje pojavlja tudi kot članica domačih in mednarodnih žirij ter strokovnih komisij. Foto: BoBo

Arjan Pregl se je rodil leta 1973. Diplomiral je na ALUO, kjer je zaključil tudi magistrski študij slikarstva. Zadnji semester magistrskega študija je obiskoval na Univerzi Indiana v Pensilvaniji v ZDA. Nato je končal še magistrski študij grafike. Njegova polja ustvarjanja so slikarstvo, grafika in ilustracija, piše tudi leposlovje.

Nadja Zgonik je izredna profesorica za umetnostno zgodovino, umetnostno teorijo in analizo sodobne umetnosti na ALUO. Kot piše v obrazložitvi, se poleg kuratorke, avtorice in pedagoginje pojavlja kot članica domačih in mednarodnih žirij ter strokovnih komisij. Leta 2023 je prevzela predsedstvo Slovenskega društva likovnih kritikov AICA in je avtorica pomembnih likovnih publikacij. Njeno delovanje presega pedagoško delo, značilen primer je knjiga Pojmovnik slovenske umetnosti po 1945, obenem je ostala zavezana aktivnemu spremljanju razvoja domače sodobne likovne umetnosti.

Letošnjo komisijo so sestavljali Nadja Gnamuš, Živa Kleindienst, Mateja Kavčič, Damijan Kracina in Aleksandra Saška Gruden.

Nagrade, ki nosijo ime po slikarki Ivani Kobilca, DLUL podeljuje od leta 2018.