Skulpturo so iz Denverja v ZDA vrnili v Mehiko v Cuernavaco, kjer bo začasen dom dobila v Regionalnem muzeju ljudstev Morelosa. Pozneje jo bodo vrnili na kraj, od koder je bila odnesena. Foto: Reuters
Skulpturo so iz Denverja v ZDA vrnili v Mehiko v Cuernavaco, kjer bo začasen dom dobila v Regionalnem muzeju ljudstev Morelosa. Pozneje jo bodo vrnili na kraj, od koder je bila odnesena. Foto: Reuters

Kamnito skulpturo, ki se je je prijel vzdevek Zemeljska pošast (Monstruo de la Tierra), so iz osrednje Mehike najverjetneje odnesli v šestdesetih letih 20. stoletja; naslednja desetletja je preživela v zasebni lasti in bila tudi javno razstavljena – na koncu pa so jo zasegli mehiški lovci na črni trg z umetninami, ki jim je pri preiskavi pomagalo newyorško tožilstvo.

Artefakt, ki nosi globok simboličen pomen, tehta približno eno tono in je bil najverjetneje izkopan več desetletij pred "izvozom", in sicer na arheološkem najdišču Chalcatzingo v mehiški zvezni državi Morelos. Ameriške oblasti so v sodelovanju z mehiškimi kolegi v tem tednu uspešno izpeljale repatriacijo skulpture.

Monolit je bil iz vulkanske kamnine izklesan nekje med letom 800 in 400 pr. n. š., na vrhuncu olmeške civilizacije. O eni najzgodnejših visokorazvitih civilizacij na območju današnje Mehike pričajo arheološka najdišča, posejana po Zalivski obali. Olmeki so znani po svoji plodoviti umetniški dejavnosti, v kateri so imele orjaške skulpture glav pomembno vlogo.

Agenti za nadzor trgovine z antikvitetami so artefakt marca letos locirali v Denverju v Koloradu. Foto: Reuters
Agenti za nadzor trgovine z antikvitetami so artefakt marca letos locirali v Denverju v Koloradu. Foto: Reuters

Sveta gora, ki je tudi jaguar
Zemeljska pošast je stilizirana upodobitev mitološke gore, v katero je vsekan vhod v obliki križa, interpretira arheolog Mario Cordova, član mehiške odprave, ki je odpotovala v ZDA po dragoceni tovor. Gora je bila namerno oblikovana tako, da je spominjala na jaguarjevo glavo, najnevarnejšega plenilca v takratni džungli. Odprtina tako hkrati simbolizira jaguarjev režeči goltanec in pa vhod v podzemlje. Obstajajo teorije, da so Olmeki skulpturo uporabljali pri svojem obredju, kot nekakšno sveto točko prehoda.

"To je zelo pomemben artefakt," ugotavlja tudi arheologinja Sara Ladron de Guevara, ki opozarja predvsem na odprtino v obliki križa: "Na pamet mi ne pride nobena druga ohranjena skulptura, ki bi imela kaj podobnega."

Stroka opozarja tudi, da je olmeški svetovni nazor, kolikor ga lahko razberemo iz simbolike Zemeljske pošasti, podoben verovanju številnih predkolumbovskih kultur v današnji Mehiki, vse do Aztekov: čeprav je njihova zlata doba napočila 1700 let po Olmekih, je bil tudi njihov osrednji tempelj sveta gora.

Odsotnost artefakta na mehiških tleh je bila
Odsotnost artefakta na mehiških tleh je bila "kot odprta rana", kot se je izrazil zunanji minister Ebrard. Foto: Reuters

"Simbolika pomenov gora-jama-usta je pridobila po vsej Srednji Ameriki od najzgodnejših časov naprej visoko ikonografsko vrednost, kar je v tisočletjih obrodilo vse bolj kompleksno podobje," navaja knjiga na to temo, ki sta jo napisala Alfredo Lopez Austin in Leonardo Lopez Lujan. Lopez Lujan je trenutno tudi na čelu izkopavanj v azteškem templju sredi današnje mehiške prestolnice.

Vrnitev olmeške skulpture v njeno domovino je pozdravil tudi zunanji minister Marcelo Ebrard. "Nazaj smo dobili predmet, ki nam pomaga razumeti, od kod smo prišli."