Prve radarje so postavili sredi oktobra, a so hitro izzvali jezo občanov in veliko jih je bilo uničenih. Foto: BoBo
Prve radarje so postavili sredi oktobra, a so hitro izzvali jezo občanov in veliko jih je bilo uničenih. Foto: BoBo

Tu ne gre za projekt radarjev, ampak projekt pametnega mesta, ki predvsem urejuje pretočnost vozil. Tukaj smo mi očitno korak pred časom. To so tehnološke rešitve, na katere bi bilo vsako mesto ponosno.

Dušan Šeško, Iskra Sistemi

Številni Mariborčani, ki so jih zaradi prehitre vožnje ujeli sporni radarji, si lahko oddahnejo. Državni zbor je v torek sprejel novelo zakona o prekrških, ki med drugim določa, da v primeru, ko je od ugotovljenega prekrška s tehničnimi sredstvi, s katerim posameznik ni bil seznanjen, minilo več kot 30 dni, postopka ni več mogoče začeti.

Iz medobčinskega inšpektorata in redarstva Maribor so sporočili, da bodo delovali skladno z zakonodajo in torej ne bodo pošiljali plačilnih nalogov za nazaj. Do konca februarja je bilo sicer evidentiranih že več kot 165.000 prekoračitev hitrosti.

Javno-zasebno partnerstvo
Mariborska občina je s podjetjem Iskra Sistemi sklenila 30 milijonov evrov vredno koncesijsko pogodbo, po kateri naj bi podjetje v obdobju štirih let posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa naj bi se del plačanih kazni z radarjev stekal na njegov račun.

"Trenutno še zmeraj poteka nadzor Računskega sodišča in komisije za preprečevanje korupcije, zato Medobčinski inšpektorat in redarstvo Maribor do zaključka nadzora in podaje končnega mnenja pristojnih državnih institucij ne bosta izdajala plačilnih nalogov," pojasnjujejo na občini.

Kmalu razveljavitev pogodbe?
Prav tako je mestni svet prejšnji teden pooblastil podžupana v funkciji župana Milana Mikla za začetek pogajanj z družbo Iskra Sistemi, da bi prekinili pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Tako obstaja velika verjetnost, da bo podjetje radarje umaknilo in da kazni sploh nikoli ne bodo zaživele v praksi.

Občina in podjetje tako tehtata možnosti, kako prekiniti pogodbo. "Pogajanja so bila zelo trda, malo tudi glasna," je po sestanku povedal Mikl. O konkretnih vsotah Mikl ni želel govoriti, saj je po njegovem mnenju "naprej treba ugotoviti dejansko stanje" in pridobiti soglasje mestnega sveta. "Mestni svet bo tisti, ki bo odločal o nadaljnjih postopkih," je dodal.

Spomnil je, da v občinskem proračunu za to še ni rezerviranih sredstev, zato se bo treba dogovoriti za postopno odplačilo. "Zagotovo bo potrebnih dve do tri leta, da pridemo do te poravnave," je ocenil.

V projekt do zdaj vloženih 5 milijonov
Da se še niso dogovorili, je potrdil tudi prvi mož Iskre Dušan Šešok. "Se še pogajamo. Dali smo minimalni zahtevek za sporazumno prekinitev pogodbe. Istočasno imamo pripravljeno tožbo in se bomo še danes odločili, ali bomo to tožbo tudi vložili," je povedal.

"Mi smo do zdaj v ta projekt vložili neposredno brez vključenih razvojnih stroškov 5 milijonov evrov. Podali smo zahtevek za nadomestilo razvojnih stroškov v višini 820.000 evrov, zahtevek za milijon evrov za prekinitev pogodbe in 160.000 evrov za obresti, glede na to, da se pogodba ne izvaja," je pojasnil.

Mnenje Računskega sodišča in protikorupcijske komisije o pogodbi za Šešoka nimajo pomena. "Mene mnenja organov, s katerimi mi kot zasebni partner nimamo prav nič, popolnoma nič ne zanimajo. Mi smo pogodbo sklenili. Mestni svet jo je potrdil brez enega glasu proti. Sam osebno sem prepričan, da je pogodba popolnoma zakonita," je povedal.

Tu ne gre za projekt radarjev, ampak projekt pametnega mesta, ki predvsem urejuje pretočnost vozil. Tukaj smo mi očitno korak pred časom. To so tehnološke rešitve, na katere bi bilo vsako mesto ponosno.

Dušan Šeško, Iskra Sistemi