Razlogi, ki so ljudi pognali na ulico, so bili zelo različni – od stiske zaposlenih, ki so bili v skrbeh za službe, okoljsko in kulturno usmerjenih, takih, ki so opozarjali na pravico do intimnih odločitev posameznikov, do tistih, ki jih je spodbudilo dogajanje v tujini. Bili pa so tudi shodi, usmerjeni proti politični eliti in njihovim dejanjem.

1. "5G je izumrtje"

Vzpostavljanje mobilnih omrežij pete generacije po svetu že od začetka spremljajo opozorila o njihovih domnevnih škodljivih učinkih in varnostnih tveganjih, burna razprava zagovornikov in nasprotnikov uvajanja 5G-ja je potekala tudi v Sloveniji. Organizacija STOP5Ginternational, ki združuje prostovoljna združenja in posameznike po svetu, je 25. januar razglasila za svetovni dan proti 5G-ju in takrat je približno 200 zbranih na Prešernovem trgu od vlade zahtevalo, da prepreči vzpostavitev tega omrežja in tako zaščiti zdravje državljanov. Kljub temu je bilo julija vzpostavljeno prvo nacionalno komercialno mobilno omrežje 5G, opozorila o vplivih tehnologije na zdravje pa so v zadnjem času precej potihnila.

2. "Brez Gorenja ni Velenja"

V Velenju je v krožišču ob glavni velenjski vpadnici maja potekal poseben protest v podporo delavcem Gorenja, ki jim je grozilo odpuščanje: strnjeno so se vozili in hupali deset minut. K temu so Velenjčane pozvali sindikati zaposlenih v Gorenju, saj so se lastniki, kitajska družba Hisense, pripravljali na množično odpuščanje. Mesto so že pred tem preplavili obcestni plakati z napisom "Brez Gorenja ni Velenja". Po spomladanskih črnogledih napovedih pa imajo od poletja rekordna naročila, zaradi odsotnosti delavcev zaradi karanten v času epidemije in odprtja nove tovarne televizorjev so iskali celo dodatne pare rok.

3. "Roke stran od narave"

Maja so razburjale tudi spremembe zakona o ohranjanju narave, med katerimi je bil tudi amandma SNS-a o zviševanju zahtev za sodelovanje nevladnih organizacij v upravnih in sodnih postopkih. Pred začetkom zasedanja odbora DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor se je na Trgu republike v podporo nevladnim organizacijam zbralo več sto protestnikov. Poslanci so spremembam zakona nazadnje prikimali, sprejeli pa so tudi koalicijska amandmaja, ki sta prag glede na prvotni predlog vseeno nekoliko znižala.

4. "Imamo zelo hud ekološki problem"

V Anhovem so septembra pripravili celodnevno akcijo Za naravo ob Sočo, v kateri so okoljski aktivisti iz vse Slovenije izrazili podporo prebivalcem srednje Soške doline, ki pravijo, da jim je dovolj umazane industrije, izgub človeških življenj in uničene narave. Protestniki so opozorili na alarmantne razmere – na onesnaženost pitne vode s kromom, na sosežig čedalje večjih količin odpadkov v Salonitovi cementarni in na posledice onesnaženosti okolja z azbestom. Prebivalci Anhovega so se po julijskem onesnaženju s pitno vodo kar pet mesecev oskrbovali z vodo iz cisterne, nato pa so le dobili pitno vodo in se dogovorili za obnovo vodarne Močila.

5. "Vsa življenja štejejo"

Pred ameriškim veleposlaništvom v Ljubljani je junija potekal protest proti rasizmu in policijskemu nasilju nad temnopoltimi v ZDA. Zbrani so med drugim vzklikali imena ubitih temnopoltih Američanov, kot sta George Floyd in Breonna Taylor, in se spominu nanje poklonili z minuto molka.

6. "Človek človeku človek"

Več nevladnih organizacij je avgusta pred centrom za tujce v Postojni pripravilo protest v podporo "zaprtim v tem koncentracijskem taborišču". Protestniki so opozorili na nevzdržne razmere v centru in kršitve pravic tam nastanjenih ljudi.

7. "Tudi fantje nosimo obleke"

Na ljubljanske ulice se je septembra odpravila jubilejna 20. Parada ponosa, ki je pozivala k zagotavljanju pravic skupnosti LGBTIQ+. Letos so ob bok pravic skupnosti postavili pravice širše civilne družbe, ki so po njihovem mnenju ogrožene, in pozvali k skupnemu boju različnih družbenih gibanj za demokratično in človekoljubno družbo. Vladi so očitali, da posnema neokonservativne evropske države, kjer se krepi tudi izražanje sovraštva proti skupnosti LGBTQ+.

8. "Hvala, mami, ker si me rodila"

Oktobra je v Ljubljani potekal Pohod za življenje, na katerem so predstavili deklaracijo za življenje, v kateri se podpisniki zavzemajo za zaščito človeškega življenja od spočetja do naravne smrti. Organizatorji so dejali, da vsem pripada pravica do življenja in da se zavzemajo za pravice nerojenih otrok.

9. "Uboj javnega servisa"

Veliko prahu so letos dvigovale predlagane spremembe medijske zakonodaje. Sredi julija je potekal tudi shod za svobodo slovenskih medijev. Udeleženci so poudarili pomen neodvisnosti javnega RTV-ja in Slovenske tiskovne agencije ter zahtevali nevmešavanje politike v delo novinarjev.

10. "Nič o nas in naših stanovalcih brez nas"

Leto 2020 je vsekakor zaznamovala pandemija covida-19 in največji del opozorilnih akcij ali protestnih shodov je bil povezan prav z njo. Zaposleni v domovih starejših občanov po vsej državi so tako že konec aprila opozorili, da je varstvo starostnikov ogroženo in da so ukrepi države ob epidemiji covida-19 nezadostni ali celo napačni.

11. "Kultura trpi z dvignjeno pestjo"

Več protestnih akcij so v letu 2020 pripravili tudi kulturniki, saj so vladi očitali, da nezadostno skrbi za umetnost in kulturo ter da finančni ukrepi pomoči, sprejeti v času epidemije, prav tako niso bili zadostni. V eni izmed akcij so tako denimo na simbolni ravni za nekaj minut umrli.

12. "Tukaj smo, ker ste prelomili svojo obljubo"

Politične odločitve so začele buriti duhove še pred razglasitvijo epidemije. Marjan Šarec je januarja odstopil kot predsednik 13. slovenske vlade, v takratni politični konstelaciji je Janez Janša našel sogovornike za sestavo večinske koalicije in stranke SDS, SMC, NSi in DeSUS so feburarja podpisale koalicijsko pogodbo. Del njihovih volivcev je na "shodu proti koaliciji sovraštva", kot so ga poimenovali, poslance SMC-ja in DeSUS-a pozival, naj zavrnejo sodelovanje v koaliciji s stranko SDS. Marca je bila nova vlada potrjena.

13. "Z balkonov na kolesa"

V spomladanskem valu epidemije je iniciativa več kot 20 skupin organizatorjev prek družbenih omrežij pozvala k protivladnim protestom z balkonov. Po njihovem mnenju so bile številne poteze oblasti sporne, navedli so večanje pooblastil policiji, pošiljanje vojske na mejo in pretirano in neživljenjsko omejevanje gibanja ljudi ter osebne napade na novinarje in novinarsko svobodo. Konec aprila pa so se odločili za drugačen pristop in protestnike povabili, da se po slovenskih mestih zapeljejo s kolesi.

14. "Galeta ne damo"

Ljudi so na kolesa v še večjem številu pognala tudi razkritja oddaje Tarča na Televiziji Slovenija in uslužbenca zavoda za blagovne rezerve Ivana Galeta o domnevnih pritiskih pri izbiri dobaviteljev zaščitne opreme v odzivu na epidemijo. Eden izmed domačinov je poskušal tudi fizično obračunati z njim, ko je avgusta prišel tudi na protest proti korupciji v Izoli, kjer je nekaj deset ljudi na ulico pognala afera ministrice za kmetijstvo in predsednice stranke DeSUS Aleksandre Pivec, ki ji je tamkajšnja občina plačala sobi v hotelu, spomnili pa so tudi na županove posle z oljkami. Gale je jeseni na zavodu dobil odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar je razjezilo njegove podpornike.

15. "Rumeni jopiči proti anarhiji"

Na slovenskih ulicah v letu 2020 niso bili le nasprotniki, ampak tudi podporniki vlade, oblečeni v rumene jopiče. Julija so se na transparentih zavzeli proti anarhiji, narisali so svastiko in rdečo zvezdo ter med njima narisali enačaj. Skandirali so, da se zavzemajo za Slovenijo in za vojsko na mejah.

16. "Bled naj ne postane Balaton"

Avgusta so si ob robu Blejskega strateškega foruma protestniki na barčici nadeli maske in izrazili nestrinjanje s politiko slovenskega premierja Janeza Janše, madžarskega premierja Viktorja Orbana in srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Nosili so napise v angleščini "Ljubimo sovraštvo", "Privatiziraj", "Balaton" in prečrtan napis "Svobodni mediji".

17. "11.000 evrov na račun ljudstva"

Oktobra so si nadeli tudi masko ministra za okolje Andreja Vizjaka, ki so mu očitali, da je s pomočjo zlorabe notranjih informacij po liberalizaciji cen naftnih derivatov zaslužil z nakupom delnic Petrola. KPK pri Vizjakovem nakupu ni zaznal suma kršitev iz lastnih pristojnosti, Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pa preiskuje, ali je minister zlorabil notranje informacije.

18. "25 tednov upora"

Z oktobrom so se zaradi popisovanja udeležencev in dejavnejšega policijskega nadzora začele stopnjevati tudi napetosti na petkovih kolesarskih protestih, ki so vse od pomladi vztrajali na ljubljanskih ulicah, shode pa so zaznamovali različne tematike, performansi in nagovori. Začeli so se vrstiti izolirani incidenti, raper Zlatko je snemalcu zgrabil kamero in mu jo skušal izruvati iz rok, policija je zasegla pirotehniko in hladno orožje, proti posameznikom so uporabili prisilna sredstva.

19. Brez parole

In potem je prišel november, ko je bil za prvi četrtek v mesecu napovedan shod, od katerega so se petkovi kolesarski protestniki, ki so se zaradi epidemije prenehali množično zbirati, že vnaprej distancirali. Že kmalu po začetku protesta z okoli 500 udeleženci so izbruhnili izgredi in spopadi s policijo. Letele so granitne kocke, bakle in steklenice. Protest je potekal pred parlamentom, od tam pa se razširil pred ljubljansko Dramo in po okoliških ulicah, vse do Križank, Kongresnega in Prešernovega trga ter Slovenske ceste. Na lokaciji so bili tudi pripadniki posebne policijske enote, konjeniki, območje je preletaval helikopter, policija je uporabila tudi vodni top – prvič po t. i. vseslovenski ljudski vstaji leta 2012. Policija še vedno išče odgovorne in organizatorje protestov.

20. "Z dveh koles na štiri"

Kolesarski protestniki so se konec novembra po nekaj tednih premora na zadnji novembrski petek znova odpravili na ulice. Zaradi omejitev, ki prepovedujejo zbiranje na javnih prostorih, je protest proti vladi potekal v avtomobilih. Policisti so popisali 86 ljudi in jim našteli številne kršitve – od zakona o pravilih cestnega prometa do zakona o javnih zbiranjih. "Kolesarski" protesti ostajajo avtomobilski tudi decembra.