Sobota, 20. septembra 2020. Predzadnja, 20., etapa 107. Dirke po Franciji. Oči kolesarskega sveta in 332.400 Slovencev so bile uprte v La Planche des Belles Filles. V Vogezih sta se napisala zgodovina in ikonični trenutek, o katerem se bo pisalo, govorilo in snemalo še čez desetletja. Še zdaleč ne samo v Sloveniji: ko se bo ob vsakoletni največji kolesarski dirki na svetu govorilo o največjih dramah boja za rumeno majico, je leto 1989 in dvoboj Fignon – LeMond dobil moderno različico odločilnega dne z 2020 in slovenskim dvobojem Roglič – Pogačar v boju z uro.
Ko se zeleno obarva v rdeče
V belo odeti 21-letni Slovenec je na kronometru z neusmiljenim jurišem postavljal najboljši čas kronometra. Boljši od Wouta van Aerta in Toma Dumoulina, ki sta z grozo v očeh spremljala, kako se je prednost ekipnega kapetana stopila. Zeleno polje se je obarvalo v rdeče. 30-letni Slovenec je slabe 4 km pred ciljem prepustil navidezno rumeno majico rojaku.
Na vrhu je mladenič v nejeveri slavil z emirati, ko je prebledeli nekdanji skakalec prečkal črto in se v razočaranju sesedel na cesto, kjer so ga šokirani jumboti skušali tolažiti.
Dve minuti od razočaranja do čestitke
A v manj kot v dveh minutah po prihodu v cilj se je Primož Roglič po največjem razočaranju življenja pobral, vstal in odkorakal naravnost pod televizijski šotor, kjer je Tadej Pogačar začenjal prvi intervju kot skupni zmagovalec Toura. Objem, čestitke in katarza.
Občudujem Rogliča. Njegov edini cilj je bila zmaga na Touru. A nato uničujujoč zadnji dan na kronometru. Za veliko večino kolesarjev bi to bilo konec sezone. A on je dirkal že naslednji konec tedna, dobro odpeljal svetovno prvenstvo. Prišel je v Liege in osvojil spomenik, se vrnil na Vuelto in spet zmagal. Chapeau! Fairplay! To so junaške stvari, navdihujoče za videti.
"Pravzaprav me je ravno Primož uspel pomiriti. Par minut po tem, ko je končal, sem bil v televizijskem šotoru, me je že poiskal in objel. Nikoli ne bom pozabil tega trenutka ... Bilo je, kot da bi mi dal dovoljenje, da uživam, in mi sporočil, da ni moja krivda," se je ob koncu leta Pogačar za L'Equipe spominjal prizora, ki se je zapisal v kolesarsko zgodovino in slovenski kolektivni spomin.
Kolesarjenje hit pandemskega leta
Da, leto 2020 je bilo resnično nenavadno, pandemija koronavirusa je ustavila svet, ga iztirila in spremenila, zaradi česar so tako vsakdanje stvari, kot so družinski obiski, prijateljska druženja in ne nazadnje objemi le prijeten spomin. A ravno pandemske okoliščine so izpostavile vsakdanje kolesarjenje kot eno izmed poti do zmage nad virusom, kolesa in oprema so se prodajali kot vroče žemljice. Na koncu tako tudi ne čudi, da je eden redkih športnih zmagovalcev leta ravno cestno kolesarstvo, kjer so Slovenci zavzeli vrh dirk in lestvic.
Gola dejstva
Začel sem z zmago v Valencii. Nato sem še na Dirko po Emiratih, kjer se je začelo s karantenami. Prišel je Tour, kjer smo dirkali odlično. Nepozabna sezona.
Tour de France: skupna zmaga in drugo mesto. Štiri etapne zmage (4., 9., 15. in 20.), skupaj 12 dni v rumenem. Za dobro mero še kar šest drugih mest (4., 9., 14., 15., 17. in 19.) in eno tretje mesto v etapah (17.)
20 v 2020
Spomenik Liège–Bastogne–Liège: zgodovinska prva slovenska zmaga na najstarejši kolesarski klasiki, eni izmed peterice svetih enodnevnih dirk sezone. Ob prvem še tretje in četrto mesto.
Vuelta a España: skupna zmaga, druga zaporedna v Španiji. Štiri etapne zmage (1., 8., 10, in 13.), pa še tri druga mesta (2., 3. in 16.).
Giro d'Italia: zmaga v 16. etapi, najbližji Sloveniji.
Svetovna serija: dve drugi mesti (UAE Tour in klasika Po Bretanji), dve etapni zmagi (5. etapa UAE Tour in 2. etapa Dirke po Dofineji).
UCI-lestvica: med posamezniki končno prvo in drugo mesto. Še dva v stoterici (73. in 86.).
SLOVENIJA druga med reprezentancami!
Vse se je začelo v Sloveniji: Krvavec in Pokljuka
Resda se je v 2020 dirkalo od konca januarja do začetka marca, pri čemer je takrat še normalno sezono udarno začel ravno Tadej Pogačar, a zaradi izbruha pandemije koronavirusa je jasna ločnica prej in potem.
Predtem je bil kapetan UAE Emirates izjemno razpoložen: slavil je na dveh etapah Dirke po Valencii, ki jo je skupno tudi osvojil. Sledil je prvi cilj sezone – za njegovo ekipo domača Dirka po Emiratih. Skupno zmago mu je izmaknil Simon Yates, a je v tolažbo na dramatičen način na ciljni črti gorskega cilja dobil 5. etapo, ki je bila zaradi nenadnega izbruha pandemije tudi zadnja.
In potem se je cestno kolesarstvo vrnilo med žive športe ravno v Sloveniji, kjer sta že ob dirki za državno prvenstvo – v cestni vožnji in vožnji na čas – napovedali, po čigavih taktih se bo odvila koronska sezone 2020.
DP SLOVENIJE: Prva uradna dirka po izbruhu pandemije na svetu. Prvaka Roglič in Pogačar.
DP v cestni vožnji: Cerklje na Gorenjskem – Ambrož pod Krvavcem
Lepše napovedi kolesarske sezone si ni mogoče želeti! Slovenski prvak v cestnem kolesarstvu je prvič postal Primož Roglič, ki je v neposrednem dvoboju mož na moža na 8,2 kilometra dolgem ciljnem vzponu na Ambrož premagal Tadeja Pogačarja.
DP v vožnji na čas: Zgornje Gorje–Pokljuka (Rudno polje)
Tadej Pogačar (UAE Team Emirates) je postal državni prvak v vožnji na čas. Na 15,7 kilometra dolgi trasi od Gorij do Pokljuke je za osem sekund ugnal Primoža Rogliča (Team Jumbo Visma). Tretje mesto je osvojil Jan Polanc (UAE Team Emirates).
Na koncu sezone smo vedno rekli, da če ponovimo takšno sezono, bo super, a smo jo še vedno presegli. Bog ve, kaj nas še čaka.
Burna avgustovska priprava na Tour
V popolnoma spremenjeni sezoni se je na najvišji ravni začelo dirkati s 1. avgustom in novodobno klasiko belih cest v Toskani, čemur sta hitro sledila oba italijanska spomenika: Milan–San Remo in Po Lombardiji. Vmes se je pripetila tragedija na uvodni etapi Dirke po Poljski, kjer je Dylan Groenewegen v ograjo zrinil rojaka Fabia Jakobsena, čigar življenje je bilo nekaj časa celo resno ogroženo.
A vzporedno je pozornost pritegoval dvoboj velesil Ineos – Jumbo Visma, ki sta se na francoskih cestah pripravljala na osrednji cilj – Dirko po Franciji.
Že na Dirki po Ainu so rumeno-črne čebele pokazale izjemno moč, britanski imperij pa znake šibkosti. Generalka za Tour – Dirka po Dofineji – je spremembo razmerij moči samo še potrdila. Primož Roglič je avgusta dirkal kot kanibal: šprintal, skakal in nizal etapne zmage ter dneve v različnih rumenih majicah. a je grd padec v 4. etapi Dofineje močno – veliko bolj kot se je zdelo sprva – ogrozil njegov štart na francoski pentlji v Nici.
TOUR DE FRANCE: Štiri etapne zmage za Slovenca. Roglič 11 dni v rumenem, a zadnji dan v rumeni majici Pogačar.
"C'est parti." A na poti od Nice do Pariza se je odvil pravcati "Rog & Pog show". Pisala se je zgodovina, najprej s prvo dvojno zmago v 4. etapi na Orcières–Merlette. Še časovna izguba v vetrovni loteriji 7. etape je bila skorajda blagoslov za Pogačarja, ki je napadel že naslednji dan, Roglič pa pokomentiral: "Neumno je, da bi jaz pokrival napad. Naj gre. Zakaj bi lovil Slovenca?" Sledila je druga dvojna zmaga – v šprintu manjše skupine je Pogačar ugnal Rogliča.
Ineos in Egan Bernal sta v drugem tednu predala žezlo in krono Slovencema. Grand Colombier je bil še enkrat slovenski, tudi tokrat je mlajši Slovenec pred starejšim. Po najvišji točki pentlje na Col de la Loze in koncu Alp je prednost Rogle pred Pogijem znašala 57 sekund. Jumbo Visma je popolnoma zasenčila vse preostale ekipe, v karavani ni bilo mogoče najti človeka, ki bi na glas še upal reči, da se na zadnji odločilni etapi – kronometru še lahko zgodi preobrat.
ZMAGOVALEC: Tadej Pogačar, prvi Slovenec z zmago na največji dirki na svetu.
Tour de France je v svoji več kot stoletni zgodovini pisal nore zgodbe, a take še ne. Tadej Pogačar je v vožnji na čas poganjal kolo kot stroj, prehitel Primoža Rogliča skoraj za dve minuti in oblekel rumeno majico. 21-letnik je postal drugi najmlajši zmagovalec Dirke po Franciji! Sledil je tudi zgoraj izpostavljeni objem, čestitke iz srca.
Tadej Pogačar je v rumenem prikolesaril na Elizejske poljane in v krono slovenskih športnih uspehov vgradil enega od največjih draguljev v zgodovini – zmago na dirki vseh dirk – Dirki po Franciji. Ob tem je mladenič iz Klanca pri Komendi osvojil še pikčasto majico za najboljšega hribolazca in belo majico za najboljšega mladega kolesarja. Tri majice je nazadnje s Toura domov odnesel nihče drug kot Eddy Merckx, najuspešnejši cestni kolesar v vseh pogledih in časih.
LIEGE–BASTOGNE–LIEGE: Prvi "spomenik" za Slovenca: prvak Roglič. Pogačar 3., Mohorič 4.
Primož Roglič je dobil najstarejšo kolesarsko klasiko, prestižni spomenik Liege–Bastogne–Liege. V ciljnem šprintu je za nekaj centimetrov premagal svetovnega prvaka Juliana Alaphilippa, ki je v znak zmagoslavja že dvignil roki.
A to še ni vse, v samem vrhu letošnje izvedbe ardenske klasike sta bila ob Rogliču še dva Slovenca! Po Alaphilippovi kazni – ta je ob začetku sklepnega šprinta nevarno zaprl pot Marcu Hirschiju – je tretje mesto osvojil zmagovalec letošnje Dirke po Franciji Tadej Pogačar, mesto za njim Matej Mohorič! Končni vrstni red najboljše peterice: Roglič, Hirschi, Pogačar, Mohorič, Alaphilippe.
SP V SPUSTU Monika Hrastnik na spustu do zgodovinskega brona
Preskok s ceste na steze in gorska kolesa ter žensko kolesarjenje. Gorska kolesarka Monika Hrastnik je na svetovnem prvenstvu v Leogangu v Avstriji v nemogočih vremenskih razmerah dobila bronasto kolajno v spustu. Nov mejnik za slovensko kolesarstvo – prvo odličje članic na SP-jih in prva medalje za slovenske gorske kolesarje v prestižnem spustu, ki kot v smučanju velja za kraljevsko disciplino.
"Čudna sezona, a se je vse dobro izteklo. Mislim, da ne bom nikoli pozabila ne medalje ne zimsko-blatnih razmer," se spominja 26-letna Monika Hrastnik.
GIRO: Jan Tratnik je osvojil 16. etapo, ki je šla po Beneški Sloveniji in Furlaniji.
Jan Tratnik se je veseli največje zmage v karieri, potem ko je v velikem slogu dobil 16. etapo Gira, ki je potekala v bližini Slovenije med Vidmom in San Danielejem del Friuli. "V zadnjih treh kilometrih sem bil na meji. Ko pa sem 500 metrov pred ciljem videl svoje dekle, sem dobil dodatno energijo in letel proti ciljni črti," je po uspehu kariere dejal Tratnik.
"Bila je tako čudna, a zelo uspešna sezona. Da sem lahko še jaz prispeval en majhen delež k temu, sem zelo vesel. Na Giro sem prišel dobro pripravljen. Dva tedna sta hitro minila. Priložnosti je bilo vse manj in manj. Sam sem zagrabil prav zadnjo in še najbližje Sloveniji. Zmaga mi je dala dodatno motivacijo za naslednjo sezono. Ponosen sem. Bila pa je sladka zmaga, veliko je bilo tudi slovenskih navičajev," se je ob koncu leta 30-letni Jan Tratnik ozrl na zgodovinski 20. oktober.
Prav isti dan, že na uvodni etapi Dirke po Španiji, je namreč slavil tudi Primož Roglič. Kot je končal lansko, začel tudi letošnjo Vuelto – v rdečem! Kolesar Jumba Visme, ki po lanski zmagi dirka s številko ena, je zablestel že na uvodni etapi, potem ko je silovito napadel na spustu kilometer pred ciljem.
VUELTA: Roglič ubranil lansko zmago in končal kot prvi na UCI-lestvici.
75. Dirka po Španiji se je končala s sprinterskim festivalom v Madridu, ki je po fotofinišu pripadel Pascalu Ackermannu. A krona dneva je veliko zmagoslavje Primoža Rogliča, ki je na La Vuelti 20 ob pomoči ekipe Jumba Visma ubranil lansko skupno zmago.
A vrhunec drame je bil znova predzadnji dan: Richard Carapaz je sprožil smrtonosni napad v zadnjih kilometrih ciljnega vzpona na Covatillo, a Primožu Rogliču je z zadnjimi močmi uspelo omejiti škodo in za skupno 24 sekund ubraniti rdečo majico ter doseči skupno zmago na La Vuelti 20.
Prvič v zgodovini se je zgodilo, da je na prav vseh treh velikih tritedenskih dirkah sezone o zmagovalcu odločala manj kot minuta razlike. Pri tem je bil Roglič enkrat razočaran, drugič srečen, v Španiji celo izrecno po zaslugi bonifikacijskih sekund.
Zlato kolo, kolesar Slovenije in športnik leta
Z zmago je začel in z zmago končal, skupno jih je v pandemskem letu Roglič nabral točno ducat, drugo leto zapored je končal na vrhu UCI-lestvice, tokrat pred Pogačarjem. A predvsem odziv in zgodba ter njegova serija zmag po velikem razočaranju na Touru, so Rogliču prinesli izjemne simpatije kolesarskega in širšega športnega sveta.
Po sezoni in iztekanju leta so začele deževati tudi nagrade. Najprej zlato kolo Velo Magazina, nato je četrtič zapored postal najboljši slovenski kolesar, pri čemer pa si je po odločitvi KZS-ja nagrado razdelil s Pogačarjem, na koncu pa so ga športni novinarji drugič zaporedomaizbrali za športnika leta v Sloveniji.
2021: Ob standardnih vrhuncih še OI v Tokiu. Oder za nov Pog & Rog šov?
Kaj zdaj? Že vsaj zadnjih pet let si kolesarski navdušenci v Sloveniji ob koncu leta govorijo, da drugo leto pa ne more biti še boljše, a prav vsako leto se je zmagovalo in osvajalo še več ter pomembnejše dirke. Kaj sploh še manjka, potem ko sta bila v razmiku vsega dveh tednov osvojena tako Tour de France kot spomenik? Še drugi spomeniki in novo slavje v Franciji, za kar sta najboljša slovenska kolesarja zdaj že z naskokom prva favorita. Bo eksplodiral še dvakratni svetovni prvak v mlajših kategorijah Matej Mohorič, ki je lačen uspeha na enodnevnih klasikah?
Fudži z gorskim profilom mikaven cilj
Mogoče mavrična majica svetovnega prvaka, a kaj ko je leto 2021 leto prestavljenih olimpijskih iger in v nasprotju s SP-jem v Zolderju je olimpijska cestna dirka pod japonsko sveto goro Fudži pisana na kožo ravno največjima slovenskima junakoma. Težava? Samo šest dni predtem se bo v Parizu sklenil Tour 2021, ki je veliki cilj tako branilca naslova Pogačarja kot Rogliča. A ne nazadnje sta bila tudi v Imoli letos z enako kratkim predahom, resda pa ne tudi tako dolgim potovanjem in časovno razliko, zelo konkurenčna.
Trezno svarilo – ne biti preveč požrešni
"Kar naprej nas sprašujejo, kako je za tako majhno oziroma kolesarsko neznano državo to mogoče. Upamo lahko le, da bo to trajalo čim dlje, ne smemo pa biti preveč požrešni in zahtevati, da se takšne sezone ponavljajo," skupa evforija in pričakovanja krotiti Gorazd Štangelj, nekdanji kolesar in zdaj športni direktor pri še vedno najbolj slovensko obarvanem moštvu svetovne serije Bahrainu.
Vedno smo rekli, če ponovimo takšno sezono ...
V mogoče velja besedo prepustiti najbolj pronicljivemu izmed slovenske elitne sedmerice kolesarjev, ki je bil letos trikrat tako blizu veliki zmagi, a se mu je vedno za malo izmaknila. "Ko si drugi, si prvi poraženec," najbolje bistvo kolesarske lakote po zmagah povzema Luka Mezgec, dvakrat drugi na etapah Toura in predtem še drugi na klasiki Po Bretanji, kar ga je napeljalo na preblisk ob zaključku francoske velike penljte: "V tretje gre rado, v četrto pa od Radota brat."
Luka Mezgec ob prelomu leta: "Se že ponavljamo v vseh presežkih. Res je to nekaj neverjetnega in težko ponovljivega. Hvaležni moramo biti za te dosežke. A moramo ostati realni. Velike kolesarske nacije se lahko samo klanjajo. Sam začenjam že priprave na novo sezono. Na koncu sezone smo vedno rekli, da če ponovimo takšno sezono, bo super, a smo jo še vedno presegli. Bog ve, kaj nas še čaka."
Ni meja za Primoža in Tadeja
Selektor slovenske reprezentance in Pogačarjev športni direktor Andrej Hauptman je bil že ob slavju Parizu prepričan, da še zdaleč ni konec uspehov: "Tako kot smo se spraševali za Primoža, kot vidimo, zmaguje serijsko, tudi za Tadeja ni mej. In verjamem, da bo šlo podobno tudi naprej, Res imamo pet odličnih kolesarjev. Vsak je imel pomembno vlogo v največjih ekipah na svetu. Tisti, ki delamo v slovenskem kolesarstvu, smo ponosni. Pohvalil bi klube, zvezo, da res delajo strokovno, požrtvovalno. Ob takšnih rezultatih bo zanos še večji, in verjamem, da bo tudi v prihodnje tako."
Predsednik kolesarske zveze Tomaž Grm je tudi optimističen in verjame, da se bo zanos iz 2020 prenesel v 2021: "Leto, ki nam je na eni strani povzročilo toliko nejevolje in sivih las, na drugi strani pa v kolesarstvu obilo uspehov, trenutkov sreče in ponosa. Zgodovinsko najuspešnejša sezona za slovensko kolesarstvo, kar je izjemna motivacija za naprej. Verjamem, da se nam bo v novi olimpijski sezoni uspelo skupaj veseliti novih uspehov deklet in fantov."
S trdim delom do statusa velesile
Zadnja beseda pripada motorju zdajšnje kolesarske evforije in nespornemu ljubljencu navijaških src v Sloveniji, Primožu Rogliču: "Mogoče se niti sami ne zavedamo, kaj smo v danem trenutku. Verjetno bo zgodovina nekoč povedala, kaj smo bili. Neverjetno je, kakšne uspehe nizamo, ne samo Tadej in jaz, ampak tudi vsi drugi. Zagotovo smo si to, da smo kolesarska velesila, zaslužili s trdim delom."
red
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje