Tokrat so ob bok pravic skupnosti postavili pravice širše civilne družbe, ki so po njihovem mnenju ogrožene, in pozvali k skupnemu boju različnih družbenih gibanj za demokratično in človekoljubno družbo.

Zaradi protikoronskih omejitev zbiranja je tokrat Parada ponosa potekala v obliki 10 manjših zaporednih shodov z do 50 ljudmi.

Udeleženci so na pohod krenili z Metelkove, posamezne skupine pa so bile opremljene z dežniki v različnih barvah, s katerimi so na cilju, Trgu republike, oblikovali mavrico, ki simbolizira skupnost LGBTIQ+.

Tam so se zvrstili tudi govori, v katerih so bili med drugim kritični do vlade, ki, kot so zapisali tudi v sporočilu za javnost, posnema neokonservativne evropske države, kjer se krepi tudi izražanje sovraštva proti skupnosti LGBTIQ+.

Krepitev represije pa po njihovih navedbah poteka "sočasno z napadom na osnovne gradnike demokracije, kot so svoboda medijev, delitev oblasti, svoboda zbiranja in transparentno organizirane volitve".

Pravnica in raziskovalka Barbara Rajgelj je ob tem poudarila, da "se ne smemo pustiti prepričati, da je vulgarnost drugo ime za neposrednost, kraja za iznajdljivost in cinizem za manjše zlo. Za prostaštvom, nevednostjo in provokacijo ni ničesar: kdor ne ve, ne more razumeti, kdor ne zna, ne more rešiti, kdor kriči, ne more slišati in kdor laže, tudi krade," je navedla in dodala, da je "sila ljudi, ki vztrajno hodijo in zahtevajo enakost, neustavljiva".

Podobno je poudarila pisateljica Nika Kovač, ki je prav tako spomnila na posege vlade tudi na drugih družbenih področjih, in dodala, da skupnost LGBTIQ+ zmore "iti z dvignjeno glavo naprej, ko jo pohodi večina, vstati, ko vsi mislijo, da bodo ostali na tleh, se povezati v trenutkih, ko je to pomembno in vztrajati pri svojem in ne nehati".

Vodja društva Legebitra Lana Gobec pa je poudarila, da sprejeta zakonodaja, ki je prinesla več pravic skupnosti in prepovedala diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti, še ne pomeni, da se diskriminacija ne dogaja. "Prehojena pot nas je naučila tudi, da se spremembe ne dogajajo čez noč. Traja, da se spremeni zakonodaja, še dlje pa traja, da se spremeni večinsko mišljenje v družbi. In ne, nismo še na cilju," je poudarila. Zbrane je nagovorila tudi Sandra Bašić-Hrvatin.

Povorka je s Trga republike krenila proti Prešernovemu trgu, kjer so udeležence nagovorili še pisateljica Suzana Tratnik, glasbenica Nina Hudej in Ada Černoša. Parada ponosa se je sklenila na Metelkovi s sklepnimi govori aktivistke Ada Černoša, Luke Kristića iz Mladinskega kulturnega centra Maribor in avtorice Neže Oder.

Seznam zahtev že junija

Parada ponosa 2020 je sklepno dejanje letos nekoliko drugačnega Festivala Parada ponosa. Izjemoma letos poteka septembra, a svoj seznam zahtev so v obliki političnega sporočila organizatorice predstavile že v juniju, mesecu ponosa, ko je skupnost LGBTIQ+ z ulično akcijo pitja radenske zaznamovala spomin na dogodek, ki je bil povod za prvo organizirano Parado ponosa pri nas.

Paradni dan se je sicer začel dopoldne z bazarjem in Živo knjižnico.