Domžalčan, ki je maja dopolnil 18 let, je dano minutažo unovčil maksimalno, dodobra opozoril nase in potrdil, da gre za veliki up slovenske košarke, kar sicer velja že nekaj let. Sekulić je dirigentsko palico dal v roke 21-letnemu organizatorju igre Žigi Samarju, ki je vrhunsko poveljeval slovenskemu napadu. Ker je Jeseničan svojo kakovost že predstavil v članskem dresu, je odkritje zadnje akcije izbrane vrste brez dvoma Klavžar.

Sorodna novica Murić: Na prvenstvu bomo dokazali, da spadamo v sam vrh svetovne košarke

Četudi v klubu trenutno ne igra veliko, ga je selektor ob težavah s sestavo ekipe vpoklical. Toda to ni bil le klic, da bi Urban ob krstnem sodelovanju le spoznaval člansko reprezentanco. Bil je njen pomembni člen ob dveh težkih izzivih – v Tel Avivu proti Izraelu in v Kopru proti Nemčiji. Oslabljena in pomlajena Slovenija je vzela dva velika skalpa. Njuna veličina je predvsem z vidika, kar sta prinesla, saj bo tako Slovenija še četrtič zaigrala na svetovnem prvenstvu. Pomemben delež je k tema uspehoma prispeval tudi domžalski najstnik.

Sekulić je po uspehu nad Nemčijo (81:75) dejal, da je vesel, da so mladi košarkarji pokazali, iz kakšnega testa so, saj so oni temelj gradnje reprezentance v prihodnjih letih: "Težko je bilo od Urbana pričakovati kar koli. Po dveh oziroma treh treningih je prvič zaigral za reprezentanco. Verjamem, da ni bilo lahko, saj je bil postavljen v vlogo, ki je za mlade igralce precej nehvaležna. Na teh dveh tekmah je pokazal pravi značaj in veliko borbenosti. S svojo igro in vsem, kar je prinesel na parket, je izdatno pomagal ekipi."

Slovenski košarkarji so se izkazali z borbeno in angažirano igro v obrambi, posledično pa je šlo tudi v napadu. Nagrada za požrtvovalnost in izpolnjevanje danega načrta sta bili dve zmagi, ki sta postavili žig na slovensko vozovnico za turnir, ki ga bodo gostili Filipini, Japonska in Indonezija. "Zelo sem vesel, da smo se uvrstili na svetovno prvenstvo. Dobro smo se pripravili na ti dve tekmi, trdo trenirali v tem kratkem času in opravili analize tekmecev. Vesel sem, da sem bil prvič poleg, saj sem vedno sanjal, da bom nekoč zaigral za reprezentanco," je v Kopru razlagal Klavžar.

186 centimetrov visoki košarkar je nase opozarjal z izvrstnimi strelskimi podvigi že v času, ko je igral v pogonu mlajših selekcij Heliosa. Ko je bil star 14 let, je dobil klic iz Madrida. Poziv, kakršnega se ne zavrne, in kaljenje je nadaljeval v Realu. Slovenski košarkarski biser se je v kraljevem klubu brusil do polnoletnosti, letos pa je nato zamenjal klub. Ostal je v Španiji, Real je še zadržal tri leta pravice zanj, vendarle pa Klavžar, ki je svoj nesporni talent v veliki meri pod Pireneji že dokazal, pri Murcii ne igra veliko. Toda vse to je proces, ki ga izkusijo košarkarji ob prehodu v člansko kategorijo.

Da je sposoben igrati na visoki evropski ravni, je dokazal že lani v dresu madridskega velikana, ko je ob težavah s covidom moral Real poseči po mladincih, Klavžar pa je tudi tedaj priložnost sijajno izkoristil. 23. decembra 2021 je dočakal evroligaški debi in proti CSKA-ju odigral vrhunsko, saj je prispeval deset točk. Slabo leto pozneje si je nekdanji nosilec reprezentance vseh starostnih kategorij prvič nadel tudi članski dres s slovenskim grbom. Neustrašni mladenič je s pogumno in borbeno igro nemudoma navdušil. V Tel Avivu je dal devet točk, še eno več pa je vpisal v Kopru.

"Ko sem prišel v reprezentanco, nisem vedel, kakšno vlogo bom imel. Nisem pričakoval takšne. Ko sem prišel v igro, sem dal svoje. Še posebej v obrambi, v napadu pa se moral pokazati, kar znam. Izboril sem si te minute, največja nagrada pa sta zmagi. Nosilci so manjkali, vsi, ki smo bili tu, pa smo držali skupaj. Bili smo prava ekipa. Rekli smo, da lahko tekme dobimo le z dobro obrambo, kar je ključno, če pride skupaj 12 igralcev, ki praktično še ni igralo skupaj. Res smo se dobro povezali na treningih in tudi zunaj igrišča, prišel pa je tudi rezultat," je bil zadovoljen najmlajši v tokratnem reprezentančnem sklicu.

V teh kvalifikacijah je bil Klavžar Sekulićev šesti igralec, torej glavni adut s klopi. Ko je prišel v igro, je bila njegova naloga, da jo s pravim pristopom in energijo poživi. Brez oklevanja je zaključeval napade in se pogumno pognal tudi v prodore proti močnejšim in višjim nasprotnikom. Hkrati je zelo korektno svoje delo opravil v obrambi. V napadu je dokazal, da gre za pravega "koš igralca", ki mu – takšen položaj mu je namenil tudi selektor – še bolj ustreza, da igra na dvojki, kot če je primarni organizator igre. Še enkrat je Urban, ki prihaja iz popolnoma košarkarske družine, potrdil, da je eden tistih, ki bo kaj kmalu nosil konkretno breme slovenske reprezentance.

"Selektorjevega klica sem bil zelo vesel. Vedno sanjaš, da boš nekoč igral za reprezentanco. Bil sem presrečen, ko sem izvedel, da bom dobil priložnost. Od prvega dne, ko sem se pridružil ekipi, sem poskušal delati vse maksimalno, čakati priložnost, in ko bo prišla, jo maksimalno izkoristiti. Vedno je nekaj treme, ko greš prvič na takšno tekmo. Še posebej, če gre za reprezentanco. Toda vedno je treba na igrišču pokazati pogum in pravi značaj. Potem pa se sprostiti, saj je vendarle le košarka, in po najboljših močeh odigrati, kot znaš," je dodal mladenič.