Foto: Državni zbor
Foto: Državni zbor

Prva je poslansko vprašanje premierju Robertu Golobu postavila poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič, ki se nanaša na izpolnjevanje predvolilnih obljub stranke Gibanje Svoboda glede strokovnega kadrovanja, dotaknila pa se je tudi odstopa notranje ministrice Tatjane Bobnar, ki je po njenih besedah odlično opravljala svoje delo.

Sorodna novica GPU: Skupina za varovanje predsednika vlade za svoje delo ni več odgovorna policiji

"Točka, na kateri smo se razšli, je bila zame banalna. Točka preloma je nastopila, ko se je sprožilo vprašanje nečesa, kar nima nobene zveze z direktorjem policije. Po šestih mesecih se je sprožilo vprašanje varovanja mene in moje družine. Začela se je politizacija, moja pravica do izbire, kdo bo varoval mene in mojo družino. Na tej točki sva se žal razšla zaradi tega, ker je se zgodila politizacija dela policije oziroma varnostne službe," je glede razhoda z ministrico Bobnar povedal premier Golob.

Vlada je uredbo, s katero je prenesla varovanje na generalni sekretariat vlade, sprejela 8. julija. Uredbo pa je pripravilo ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom Bobnar, pri čemer jih, preden je bila sprejeta, ni nihče opozoril, da bo z njo kar koli narobe.

Zagotovil je tudi, da niti eno ime, kdo naj bo imenovan na katero koli funkcijo, ne v policiji ne na notranjem ministrstvu, ni prišlo od nikjer drugje kot izključno od ministrice. Povedal je še, da imajo dve poročili policije in da nihče, niti on niti drugi funkcionarji, ni posegal v policijske postopke. "Res pa je, da smo se, preden sta bila imenovana ministrica in Boštjan Lindav v policijo, dobili in se spoznali v poslanski skupini in takrat smo se pogovarjali tudi o tem, kateri so tisti kadri, ki so bili imenovani zadnjo minuto ali celo po volitvah, in da se njihova strokovnost preveri. In to je tudi vse," je še odgovoril Golob.

Poslanec SDS-a Žan Mahnič je Golobu zastavil vprašanje o "politizaciji slovenske policije." Premierju Golobu je očital, da je na prvem sestanku s Tatjano Bobnar in Boštjanom Lindavom zahteval, da na čelo NPU-ja čim prej postavita Darka Muženiča, in zahteval še zamenjavo direktorja Policijske uprave Nova Gorica. Vprašal pa ga je tudi, v kakšnem odnosu je z Milošem Milovićem, ki naj bi se predstavljal kot vodja premierjevega varovanja.

Glede Milovića je Golob povedal, da je bil vodja varnostne službe, in da je skrbel za varnost Janeza Drnovška, da je dobro skrbel za njegovo varnost ter da se je posvetoval z njim, kakšen je najustreznejši način varovanja premierja. Zato so se odločili za spremembo varovanja z uredbo in ga prenesli na generalni sekretariat vlade. Miloš Milović, kot je povedal Golob, pri njegovem varovanju nima formalne vloge in za svoje storitve tudi ni plačan.

"Ta uredba je bila sprejeta, ko se je zame zgodilo nekaj nezaslišanega. Na moji prvi poti v Bruselj sta me spremljala dva otroka, eden od njih mladoleten. Še preden sem se vrnil iz Bruslja, sem videl na portalih sliko svojega mladoletnega otroka. Takrat sem vedel, da nasveti o tem, da naj si organiziram stvari drugače, niso iz trte zviti, ampak da so nekaj, kar je nujno," je odgovoril Golob in dodal, da varnostniki ne morejo opravljati svoje službe, če jim ne zaupa.

Golob sicer ni odgovoril na vprašanje Mahniča, ali njegovih pozivov za menjavo direktorja Policijske uprave Nova Gorica in za odpustitev še enega policista ne gre razumeti kot politične pritiske.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Ministrica je bila v stiski

Poslanec Gibanja Svoboda Martin Premk je premierja Goloba vprašal, kje je po njegovem mnenju meja med političnimi usmeritvami in nedopustnim političnim pritiskom na delo policije ter kako komentira, da je ministrica Bobnar očitala politično vplivanje na policijo, poročila policije pa kažejo, političnega vplivanja v mandatu te vlade ni bilo.

Golob je ponovil, da vsa poročila policije kažejo, da ni bilo političnega vpliva, tudi ne stikov s katerim koli političnim funkcionarjem. Povedal je, da nihče ni vedel, da je ministrica za notranje zadeve v kakršni koli stiski zaradi česar koli, niti njena najožja sodelavca, državna sekretarja na MNZ-ju.

"Tudi onadva nista vedela, da je ministrica v kakršni koli stiski zaradi česar koli, in sta za to izvedela bolj ali manj iz medijev. Ko človek pride v tako stisko, da o njej ne more spregovoriti najožjim sodelavcem in da je edina pot, ki jo najde, da to naredi prek medijev, se v resnici sam zave, da te funkcije ne more več opravljati. Jaz nisem zahteval odstopa ministrice niti z besedo, ona je ponudila odstop, in verjamem, da je ponudila zato, ker se ni več počutila sposobna te funkcije opravljati. Sem ji pa zelo hvaležen za vse opravljeno delo in ji želim vse dobro na njeni prihodnji strokovni in življenjski poti, je pojasnil Golob.

Poslanci so se seznanili z odstopom notranje ministrice

DZ se je pred poslanskimi vprašanji Golobu seznanil z odstopom Tatjane Bobnar, s čimer ji je prenehala funkcija ministrice za notranje zadeve.

"Poudarila bi, da za največji dosežek štejem, da se je resor notranjih zadev odprl javnosti, povabil k sodelovanju civilno družbo, da skupaj snujemo politike, dobre za vse, brez izključevanja, z upoštevanjem tudi tistih, ki so družbeno izključeni in ranljivi in katerih glasovi se v družbi navadno ne slišijo," je povedala Tatjana Bobnar in naštela še nekatere poteze MNZ-ja v času, ko ga je vodila, kot denimo, strokovni nadzor nad delom policije v času protestov, "največji v zgodovini ministrstva za notranje zadeve".

"Ugotovitve smo posredovali javnosti in pristojnim, ki lahko ugotavljajo odgovornost posameznikov. V konkretne prekrškovne postopke se kot ministrica ne morem vpletati in se nisem. To je zunaj moje pristojnosti in tako je v demokratični družbi edino prav. Zagotovo pa bodo sodišča korektno pretehtala okoliščine konkretnih primerov in dokončno povedala, kakšno je ustavno pravilno delovanje oblastnih organov pri množičnih mirnih protestih," je še dejala.

S seznanitvijo DZ-ja je Tatjani Bobnar prenehala funkcija ministrice, vodenje ministrstva pa je začasno prevzela ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Bobnar: Grem v Tacen

Kot je poročala STA, je Bobnar ob odhodu iz dvorane DZ-ja dejala, da bo zagotovo deležna očitkov, "kaj vse je morebiti bilo narobe pri našem, pri mojem delu", in dodala, da stoji za vsako izrečeno besedo in tudi za svojo odločitvijo, da odstopi kot ministrica.

Takoj ob začetku mandata so se na ministrstvu za notranje zadeve in v obeh organih v sestavi lotili pregleda morebitnih spornih premestitev, zaposlitev, napredovanj ali sumov kaznivih dejanj, je dejala.

"Na to smo se tudi takoj odzvali v skladu z javnouslužbensko zakonodajo, v skladu z zakonodajo, ki določa organizacijo in delo v policiji," je dejala. O tem pa so sproti obveščali tako vlado kot javnost. "Tudi v nadaljevanju smo vztrajali samo v tem, da so samo takšni demokratični postopki na podlagi javnouslužbenske zakonodaje in zakonodaje nasploh tisti pravi," je pojasnila.

Na vprašanje, zakaj z očitki o političnih pritiskih na policijo ni prišla v javnost prej, je dejala, da ni želela, da bi se probleme reševalo v javnosti. "Ampak enostavno na ta način ni šlo več," je dejala. Z Lindavom pa da sta samo "odgovorila na očitke, ki so bili zaznani in objavljeni v sredstvih javnega obveščanja". Kabinetu novoizvoljene predsednice Nataše Pirc Musar se za zdaj ne bo pridružila, je dejala. Na vprašanje, zakaj ne, je odgovorila: "Ker grem v Tacen."

NSi nezadovoljen z Golobovimi pojasnili

Vodja poslanske skupine NSi-ja Janez Cigler Kralj pa je v izjavi za medije ocenil, da današnji odgovori predsednika vlade poslancev NSi-ja niso prepričali. "Še posebej skrb vzbujajoča pa je razlika med njegovimi odgovori in odzivom policije, ki smo ga danes lahko prebrali," je dejal. V poslanski skupini so po njegovih besedah zato zaskrbljeni. "Če premierju ne moremo zaupati v malih rečeh, kako mu bomo zaupali glede vodenja države v teh težkih kriznih časih," je dejal.

"Isti varnostniki so bili dovolj dobri za varovanje nekdanjih ameriških predsednikov Clintona, Busha, ruskega predsednika Putina, papeža, ne nazadnje tudi kraljice Elizabete II, za sedanjega predsednika vlade pa očitno niso dovolj dobri," je poudaril.

Glede tega, da Tatjani Bobnar isti poslanci, ki so jo pred nekaj tedni interpelirali, danes priznavajo strokovnost, pa je dejal, da se stranka NSi pod interpelacijo ni podpisala. Ministrici pa da so očitali le ukinitev avtocestne policije, ne pa strokovnosti. Poudaril je še, da je mnenje očitno spremenil tudi premier. Se pa sicer glede strokovnosti Tatjane Bobnar mnenja znotraj poslanske skupine razlikujejo, je dejal Cigler Kralj.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Težave z družinskimi zdravniki

Poslanka Iva Dimic se je v vprašanju premierju Golobu dotaknila težav v družinskem zdravstvu, saj je brez izbranega zdravnika v Sloveniji že sto trideset tisoč ljudi. Po njenih besedah je v zdravstvenem sistemu vedno večji kaos, saj mediji vsakodnevno poročajo o razpadanju javnega zdravstvenega sistema. "Zakaj v Sloveniji nekdo, ki plačuje zdravstveno zavarovanje, ne pride do zdravnika ali specialista takrat, ko ga potrebuje?" je vprašala.

Tatjana Bobnar ni več ministrica za notranje zadeve. Foto: Državni zbor
Tatjana Bobnar ni več ministrica za notranje zadeve. Foto: Državni zbor

"V preteklih letih se je sistem zdravstva v resnici osiromašil, bile so objektivne okoliščine, do katerih je pripeljal covid-19, in znotraj obdobja covida-19 je žal prišlo tudi do osipa v zdravniških vrstah," je odgovoril Golob in dodal, da je minister za zdravje Daniel Bešič Loredan na to področje zakorakal odločno, z novimi pristopi in tudi s popolno podporo vlade.

"To podporo smo izkazali tudi s finančnimi sredstvi. Vlada je za naslednjih dvanajst mesecev zagotovila dvesto milijonov evrov zato, da bomo čakalne vrste skrajšali, zato, da bomo finančno usposobili vse zdravstvene zavode v javni mreži, da bodo lahko začeli izvajati programe," je odgovoril Golob in pojasnil, da je zdravstvena reforma predvidena za leto 2024.

"Ko se naš minister pogaja z zdravniki o plačah, na prvo mesto postavljamo zdravnike, ki jih najbolj primanjkuje, in to so družinski zdravniki, mladi zdravniki. Ravno ti sindikati so bili zadovoljni s ponudbo vlade, ker želimo skrbeti, da se osip zmanjša ali celo ukine osip iz zdravniških vrst," je dejal in dodal, da bodo v prihodnjem letu izpeljali tudi spremembo delovne zakonodaje zato, da bodo olajšali postopke privabljanja t. i. belih ovratnikov, med njimi so tudi zdravniki iz tujine. "Danes so ti postopki tako zakomplicirani, da v resnici zdravnike iz tujine odvrnejo, da bi prišli," je pojasnil.