Foto: Radio Slovenija
Foto: Radio Slovenija

Referendum o JEK-u 2 naj bo

"Pri drugem bloku Jedrske elektrarne Krško je enotnost, tudi politična, izjemnega pomena. Zavedati se je treba, da je to strateški projekt, projekt generacije, ne moje, ampak mlajše," poudarja nekdanji dolgoletni prvi mož Jedrske elektrarne Krško Stane Rožman. "Govorimo o projektu, ki bo zagotavljal oskrbo Slovenije z električno energijo prihodnjih 80 let po začetku obratovanja." Referendum je po njegovem mnenju treba izpeljati, saj se o tem govori že leta. "Postreči je treba z ustreznimi informacijami in projektu dati neko resnično široko legitimnost." Rožman računa na pozitivno odločitev: ZA JEK 2. Kot še poudarja, je izjemno pomembno, da izkoristimo vse možnosti za nizkoogljično proizvodnjo. "Pred nami so dramatične spremembe. Zaradi globalnega segrevanja ni prostora in ni časa za odlašanje, storiti je treba vse, kar zmoremo."

Slovenija je preveč odvisna od uvoza

"Če smo samozadostni pri oskrbi z električno energijo, smo varni, saj nismo več občutljivi za energetske krize, kakršno smo doživeli pred dvema letoma. Slovenija je tudi v normalnih razmerah zelo odvisna od uvoza, od 30 do 35 odstotkov ali več. Tega si nobena država ne sme in ne more privoščiti." Ustrezna samooskrba po Rožmanovih besedah zagotavlja tudi cenovno predvidljivost in vzdržnost. "To zagotovo prinaša jedrska energija."

JEK 2 bo povsem nova elektrarna

"Če bo odločitev pozitivna, je po nekem razumnem scenariju takšen objekt lahko zgrajen v desetih letih," meni Rožman. "Da se JEK 2 zgradi čim prej, je v našem interesu za zanesljivo oskrbo," poudarja. "Nazivna moč elektrarne ni pomemben podatek za odločanje na referendumu. Pomemben pa je z vidika elektroenergetskega sistema in predvsem potreb po električni energiji." Kolikšna je optimalna vrednost, bo pokazala analiza, ki bo končana v kratkem, je povedal Rožman. "Možnosti so od 1000 MW naprej, 1400 MW, 1600 MW ali dve enoti." JEK 1 ima 730 MW. Kot poudarja, bo to preverjena tehnologija z ogromno obratovalnimi izkušnjami. "Odločali se bomo med tremi ponudniki: Francozi, Američani in Južnimi Korejci. Če se prav spomnim, se je ta vladna koalicija že odločila, da se ne bo pogovarjala o tehnologijah iz Rusije ali Kitajske." O malih jedrskih reaktorjih, ki bi jih lahko nameščali v tovarne, pravi: "Tako imenovani modularni reaktorji so prihodnost, a so v fazi razvoja." Po Rožmanovem mnenju morajo ti reaktorji najprej komercialno zaživeti v praksi po svetu in v evropskem prostoru, šele potem bo prostor zanje tudi v Sloveniji.

Kako preprečiti podražitve po scenariju TEŠ-a 6?

"Vsakega projekta, ki ga začenja Slovenija, se je treba lotiti kar najbolj odgovorno." Po mnenju Staneta Rožmana smo v Sloveniji že dokazali, da znamo delovati pregledno. "40 let obratovanja jedrske elektrarne Krško smo bili absolutno, ne samo obratovalno uspešni, ampak tudi poslovno korektni."

Bo znova sodelovala Hrvaška? Kaj bo z Avstrijo?

Kakšen bo poslovni model, je še odprto vprašanje, pravi, oblikoval se bo po odločitvi za graditev. Hrvaška je zainteresirana. "Hrvati niso edini. Tudi druga elektrogospodarska podjetja so se pojavljala." Od Avstrijcev ni pričakovati presenečenj pri načelnem stališču do jedrske energije, med drugim še meni Stane Rožman. "Sami nimajo jedrskih elektrarn, vendar z veseljem izrabljajo jedrsko energijo, proizvedeno v Švici ali na Madžarskem."

Več v tokratni epizodi Ob osmih.

Stane Rožman: Novo jedrsko elektrarno lahko dobimo v desetih letih