Onesnaženost zraka v kitajski prestolnici Peking. Foto: Reuters
Onesnaženost zraka v kitajski prestolnici Peking. Foto: Reuters

Če bi odpravili toksično mešanico molekul in delcev, škodljivih za pljuča, ki so posledica kurjenja nafte, plina in premoga, bi se pričakovana življenjska doba podaljšala za eno leto, ugotavlja raziskava, objavljena v znanstveni reviji Cardiovascular Research.

"Onesnaženost zraka predstavlja večje tveganje za javno zdravje kot kajenje. Večinoma bi se mu lahko izognili z zamenjavo fosilnih goriv s čistimi obnovljivimi viri energije," je za AFP dejal glavni avtor študije Jos Lelieveld z Inštituta Max Planck za kemijo v Mainzu.

V primerjavi z drugimi vzroki za prezgodnjo smrt onesnaženost zraka ubije devetnajstkrat več ljudi letno kot malarija, devetkrat več kot HIV/aids in trikrat več kot alkohol.

Na Kitajskem so bili na obrazne maske navajeni že pred izbruhom virusa. Foto: Reuters
Na Kitajskem so bili na obrazne maske navajeni že pred izbruhom virusa. Foto: Reuters

Onesnaženje vpliva na razvoj bolezni srca in ožilja

Lelieveld poudarja, da je bil vpliv onesnaženega zraka na srčno-žilne bolezni in na nenalezljive bolezni do zdaj zelo podcenjen; zaradi večjega oksidacijskega stresa namreč poškoduje žile, kar vodi do višjega krvnega tlaka, diabetesa, kapi in srčnih obolenj.

Med vzroki smrti, ki so povezani z onesnaženjem zraka, bolezni srca in ožilja ter kap predstavljajo skoraj polovico vseh smrti ‒ bolezni pljuč in nenalezljive bolezni, kot so diabetes in visok krvni tlak, pa večino preostalih smrti. Le šest odstotkov teh smrti predstavlja rak pljuč.

Prezgodnje smrti tudi v Evropi
Zaradi onesnaženja zraka je najbolj prizadeta Azija. Na Kitajskem je življenjska doba zaradi onesnaženja zraka v povprečju za 4,1 leta krajša, sledita Indija in Pakistan s 3,9 in 3,8 leta.

Isti raziskovalci so lani objavili podobno študijo za Evropo, ki je ugotovila, da zaradi bolezni, ki jih povzroča onesnažen zrak, letno prezgodaj umre skoraj 800.000 Evropejcev, onesnaženje zraka pa skrajša njihovo življenje za več kot dve leti.

Nemški raziskovalci ocenjujejo, da je onesnaženost zraka odgovorna za 8,8 milijona prezgodnjih smrti letno po vsem svetu. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sicer število postavlja na sedem milijonov.

Primerjava vsebnosti dušikovih izpustov v zraku nad severnim delom Italije med 5. in 25. marcem. Foto: Reuters
Primerjava vsebnosti dušikovih izpustov v zraku nad severnim delom Italije med 5. in 25. marcem. Foto: Reuters

Ko ena pandemija zmanjša drugo

"Naši rezultati kažejo, da imamo opravka s pandemijo onesnaženega zraka," je dejal soavtor Thomas Munzel s kardiološkega centra Univerzitetnega kliničnega centra v Mainzu.

Ustavitev življenja prinesla čistejši zrak in bistrejšo vodo

Objava raziskave prihaja v času, ko se ves svet bori proti pandemiji novega koronavirusa. Mnoge države so med strogimi ukrepi za zajezitev virusa ustavile vso nenujno proizvodnjo ter zmanjšale količino letalskih poletov in potniškega prometa. Posledica zaustavitve je čistejši zrak marsikje po svetu.

Čistejši zrak nad Vuhanom, evropskimi vozlišči in Indijo
Fotografije ameriške vesoljske agencije Nasa so za prvo polovico februarja razkrile občutno zmanjšanje zračnega onesnaženja nad Vuhanom, epicentrom okužbe. Podobno so posnetki Evropske vesoljske agencije ESA pokazali na zmanjšanje dušikovih oksidov nad velikimi evropskimi mesti tipa Bruselj, Frankfurt, Pariz, Madrid in Milano v mesecu marcu. V Indiji je več mest po samo šestih dneh karantene poročalo o rekordno nizkih vrednostih nevarnih delcev v zraku.