Zaradi številnih napadov volkov na domače živali, še posebej na drobnico, so v poletnih mesecih potekali številni kmečki protesti. Ob tem so se pojavljale tudi zahteve po pogromu volkov na določenih območjih, tako kot se je to že dogajalo v prejšnjem stoletju, ko je bil volk iztrebljen v nekaterih delih Slovenije. Predsednik SLS-a Marjan Podobnik pa je ob robu protestov sprva celo obljubljal nagrado tistemu, ki bo zakonito odstrelil volka, 500 evrov kot spodbudo za odstrel.

Številni križanci med psom in volkom

Napadi volkov na domače živali so se z jesenjo nekoliko umirili, saj se v javnosti ne pojavljajo več sporočila rejcev, da so volkovi napadli njihove ovce, koze, konje … Na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) menijo, da je pač manj živali na paši v naravi. Lovci pa imajo trenutno dovoljenje za odstrel treh volkov na Kočevskem in Primorskem. Na Notranjskem so na seznamu za odstrel štirje križanci med volkom in psom. Trije križanci med volkom in psom so predvideni za odstrel tudi na Gorenjskem in v Kamniško-Savinjskih Alpah. Sicer pa so po podatkih Zavoda za gozdove oktobra lovci odstrelili tri pasje volčje mešance. Le-ti pa, kot pravijo strokovnjaki, lahko povzročajo večje težave, saj imajo manj strahu pred ljudmi.

"Težava s križanci je v tem, da so manj prilagojeni na življenje v naravi, imajo pa lahko zaradi pasjih prednikov tudi manj strahu pred človekom, kar lahko potem vodi v pogostejše stike in konflikte," je avgusta za MMC povedal biolog Miha Krofel.

Poleg treh križancev je bilo letos, kot ugotavlja ZGS, ubitih devet volkov, pet na podlagi izrednega odstrela, dva sta bila povožena, dva pa sta poginila iz neznanega razloga.

Sorodna novica "Odstrel volkov se večinoma odreja, da bi se pomirilo ljudi, ki volkov ne marajo"

Volka, ki naj bi podatkih ZGS-ja poginila iz neznanega razloga, bi bila lahko po poročanju Dela žrtvi divjega lova. Za poginjenega volka, ki so ga našli oktobra, so na ljubljanski veterinarski fakulteti ugotovili, da je bil ustreljen, in primer že obravnava policija. Domnevno naj bi bil nezakonito odstreljen tudi poginjeni volk, ki so ga septembra našli na Ljubljanskem barju.

Sodišče EU-ja: Lov na volkove dovoljen le v izjemnih primerih

Medtem ko volkove še vedno lovijo na območjih, kjer je dovoljen odstrel interventnega zakona, pa se pričakuje odločitev ustavnega sodišča, ki naj bi presodilo, ali je interventni odstrel volkov sploh v skladu s slovensko ustavo. Pobudo za presojo ustavnosti sta vložila Društvo za ohranjanje naravne dediščine Slovenije in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC), ki si že več kot šest let prizadevata za ustrezne pravne podlage na področju varstva volkov v Sloveniji. Ustavno sodišče je sredi julija napovedalo, da se bo omenjena pobuda obravnavala absolutno prednostno. Vendar je od vložitve pobude minilo že štiri mesece.

Med čakanjem na odločitev slovenskih ustavnih sodnikov se je sredi oktobra zgodila odločitev sodišča EU-ja, ki je na povpraševanje finskega vrhovnega sodišča potrdila strogo zaščito volkov na področju EU-ja. Po mnenju sodišča EU-ja je treba dopustiti odstrel volkov le v izjemnih primerih in kot skrajni ukrep, potem ko so bili izvedeni vsi možni drugi ukrepi in niso bili uspešni.

Finske težave z volkovi

Volkovi namreč ne povzročajo preglavic le rejcem domačih živali na nekaterih območjih Slovenije. Na Finskem, kjer jih živi kakšnih dvesto, je volčja populacija ogrožena predvsem zaradi divjega lova. Finska agencija za divjad pa je dala dovoljenje za odstrel nekaj volkov v Severni Savoniji v osrednjem delu Finske. Kot je razvidno iz sodbe sodišča EU-ja, so z odstrelom želeli povečati "družbeno toleranco" prebivalcev območij, poseljenih z volkovi, da bi se s tem zmanjšali divji lov na volkove in tako izboljšali stanje ohranjenosti populacije volkov.

Kot je ugotovila finska agencija za divjad, naj bi volkovi večkrat povzročili škodo in nevšečnosti, saj so napadli lovske pse, ki so bili na lovu. Starše pa je skrbelo za varnost otrok na območjih, kjer bivajo volkovi.

Na odločbo za odstrel se je pritožila finsko združenje za varstvo narave Tapiola – Pohjois‑Savo Kainuu. Finsko vrhovno upravno sodišče se je obrnilo na sodišče EU-ja za razlago, ali lahko države članice EU-ja dovolijo lov za upravljanje populacije na podlagi 16. člena Direktive o habitatih. Na podlagi te določbe lahko ob spoštovanju nekaterih pogojev odstopajo od svoje obveznosti, da zagotovijo prepoved namernega ubijanja volkov kot vrste, ki je s to direktivo strogo zaščitena.

Sodišče EU-ja je sicer potrdilo, da se po t. i. habitatni direktivi lov na strogo zavarovane živali, kot je volk, lahko izvaja. Vendar je ob tem izrazilo stališče, da so pogoji zato zelo restriktivni. Kot so po sodbi poudarili v evropski organizaciji za zaščito živali Eurogroup for Animals, je sodišče odločilo, da je podelitev dovoljenj za lov na volkove možna le v izjemnih primerih in kot skrajna možnost, ko so bili izvedeni drugi možni ukrepi in niso bili uspešni.

"Odločba EUCJ je za volkove odlična novica in zagotavlja jasne napotke o tem, kako je treba zagotoviti odstopanja v skladu z direktivo o habitatih. Prizadevanja držav članic bi se morala osredotočiti na preprečevanje konfliktov in zagotavljanje sožitja z volkom in drugimi strogo zaščitenimi vrstami, namesto na dovoljenje za lov," je povedala direktorica Eurogroup for Animals Reineke Hameleers in Evropsko komisijo pozvala, da upošteva sklepe sodišča EU-ja pri posodabljanju smernic o strogi zaščiti živalskih vrst v skladu z direktivo o habitatih.

Kaj pomeni odločitev sodišča EU-ja za slovenske volkove?

Omenjeno odločitev sodišča EU-ja so tudi že proučili v PIC-u, ki kot rečeno, interventni zakon o odstrelu volkov in medvedov izpodbija na ustavnem sodišču. "Prebrali smo si sodbo sodišča EU-ja in pričakujemo, da jo bo država pri nadaljnjem ukrepanju na področju upravljanja populacije volka v Sloveniji dosledno upoštevala. Nedvomno trenutno državno ravnanje na tem področju (vključno z interventnim zakonom) ni v skladu z odločitvijo Sodišča EU-ja, saj alternative posplošenemu odstrelu volkov niso izkoriščene, pri čemer izpostavljamo možnost individualnega odvzema kot odgovor na konkretni škodni dogodek oziroma ponavljajoče se škode, ki je v pravu EU-ja in slovenskem pravu predviden in smo ga vseskozi podpirali. Če bo želela država delovati v skladu z odločbo sodišča EU-ja, pravnim redom EU-ja in slovenskim pravom, bodo spremembe nujne," je za MMC pojasnil Aljoša Petek iz PIC-a.

Sodišče EU-ja v sodbi postavlja visok dokazni standard izključitve razumnega (znanstvenega) dvoma, ki pa ga bo v praksi težko doseči, zato s tem pušča prostor za nadaljnje pravne spore, pa so po poročanju STA odločitev Evropskega sodišča komentirali na ministrstvu za okolje in prostor. "Med drugim Sodišče EU-ja izpostavlja, da je breme dokazovanja na državi članici, ki dovoli takšno upravljanje in da je treba pri dokazovanju uporabljati previdnostno načelo, še zlasti če po presoji najboljših znanstvenih podatkov ostane negotovost glede izpolnjevanja pogojev, ki jih zahteva direktiva o habitatih," so še navedli in opozorili, da je omenjena sodba relevantna za vse države članice EU-ja in "se smiselno uporablja tudi pri vprašanju upravljanja vseh drugih strogo zavarovanih velikih zveri in drugih strogo zavarovanih vrst, ki so uvrščene na prilogo direktive o habitatih."