Podnebno konferenco v Katovicah so 3. decembra odprli voditelji držav in vlad pogodbenic Okvirne konference ZN-a o spremembi podnebja (UNFCCC). V imenu Slovenije se je takrat na Poljskem mudil predsednik Borut Pahor, ki je poudaril, da uveljavitev pariškega sporazuma vodi v svet, v katerem bosta prevladovali solidarnost in podnebna pravičnost.

Nato so delo prevzeli tehnični pogajalci, ki naj bi pripravili osnovo za sprejemanje odločitev na ministrski ravni 11. in 12. decembra. A se je že v času ministrskega dela jasno pokazalo, da je uspeh še daleč.

Slovenski minister za okolje in prostor Jure Leben je pogajanja v sredo zapustil "z mešanimi občutki". "Slišal sem ogromno pogumnih besed in zavez. Iskreno dvomim, da se bodo te besede do konca tedna, ko se končajo tehnična pogajanja, prelila v konkretna dejanja," je sporočil. Napovedal je še, da bo Slovenija konec tedna končni predlog podprla le, če bo dovolj velikopotezen.

Po poročanju tujih tiskovnih agencij se je v zadnjih dneh večina pogovorov v Katovicah osredotočala na vprašanje podnebne pomoči in krepitev ambicij pri zmanjševanju škodljivih izpustov toplogrednih plinov. Uradni glavni cilj konference je bil sicer oblikovanje knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma, kar so po dolgotrajnih pogajanjih vendarle dosegli.

"Oblikovanje knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma je velika odgovornost," je dejal predsedujoči podnebni konferenci Michal Kurtyka s poljskega ministrstva za okolje, ko so se pogovori zavlekli še v soboto. "To je bila dolga pot, a trudili smo se, da ne bi nikogar pustili za sabo," je dodal.