Pretekli teden je Dnevnik poročal, da je ljubljansko okrožno sodišče najelo detektiva, da bi poskusil vročiti sodno pošto v zadevi Trenta predsedniku vlade Janezu Janši, ker ta ne prevzame sodne pošte in zato sodišče ne more nadaljevati postopka.

Podoben primer, v katerega je bil vpleten trenutni premier, je bil konec preteklega desetletja na primer zaplet z Janševim domačim poštnim nabiralnikom (bil naj bi premajhen za vročitev obsežnega sodnega gradiva) glede (ne)sprejemanja pošte v tožbi, ki sta jo zaradi žaljivega zapisa na omrežju Twitter proti Janši vložili novinarki TV Slovenija.

Vlada oz. njen strateški svet za debirokratizacijo zdaj želita, verjetno tudi zaradi takšnih zapletov, pri vročanju uradne pošte pomagati državnim organom.

Predlog zakona o debirokratizaciji, ki že čaka na potrditev poslancev v DZ-ju, spreminja pravila zakona o prijavi prebivališča, tako da bi posamezniki, ki prijavljajo stalno ali začasno prebivališče, ob prijavi poleg preostale množice zahtevanih podatkov navedli še naslov elektronske pošte in številko mobilnega telefona, kamor bi jim pošiljali tako obvestila o prejemu uradnih dokumentov kot tudi najrazličnejše odločbe državnih organov.

Če prijavitelj stalnega oz. začasnega prebivališča nima svojega elektronskega naslova ali mobilnega telefona, bi lahko prijavil mobilno telefonsko številko ali elektronski naslov družinskega člana, sorodnika, prijatelja, kamor bi se vročala njegova uradna pošta.

Svoj elektronski naslov ali številko mobilnega telefona bi lahko v uradne evidence prijavili tudi drugi prebivalci Slovenije, ki sicer v kratkem ne bodo menjali svojega uradnega naslova.

Prijava mobilne telefonske številke ali e-naslova zgolj prostovoljna

Predlog zakona o debirokratizaciji, kot poudarjajo na MNZ-ju, ne predvideva, da bi bila navedba mobilne telefonske številke ali elektronskega naslova ob prijavi novega naslova obvezna.

Če pa se bo posameznik odločil za prijavo elektronskega naslova za vročanje, se bo vročanje v upravnih zadevah praviloma opravljalo na tem naslovu.

"Sprememba Zakona o splošnem upravnem postopku naslovniku, ki je sicer prijavil elektronski naslov in telefonsko številko, omogoča, da organu, ki odloča v upravni zadevi, sporoči, da se dokumenti vseeno vročijo v fizični obliki. V skladu s tem bo organ dokumente praviloma vročal na registriran elektronski naslov, dokler ne bo prejel drugačnega obvestila naslovnika," pa o postopkih pravijo na ministrstvu za javno upravo (MJU).

"Organ bo odredil vročitev dokumentov v elektronski obliki, če bo iz uradne evidence (registra stalnega prebivalstva, sodnega, poslovnega ali drugega registra) ugotovil, da ima naslovnik prijavljen elektronski naslov. Elektronsko vročanje bo opravil tudi takrat, ko bo naslovnik med postopkom oziroma zaradi postopka organu, ki odloča o upravni zadevi, sporočil elektronski naslov, ali ko bo z organom komuniciral prek elektronskega naslova," navajajo na MJU-ju.

Posameznik bo lahko kadar koli med postopkom zahteval vročitev dokumentov v fizični obliki, v takem primeru bodo uradniki morali spoštovati njegovo željo od prejema vloge. "Ob zapisanem velja opozoriti še, da se organ v posamičnih zadevah lahko vedno odloči, da bo opravil vročitev določenih dokumentov v fizični obliki, če presodi, da je glede na vsebino dokumentov ali druge razloge to potrebno," še poudarjajo.

Ker bo prijava prostovoljna, se ob tem poraja vprašanje, koliko ljudi se bo sploh odločilo, da svoj elektronski naslov in številko mobilnega telefona posreduje v uradni register: "MJU te ocene nima. Razpolagamo samo s podatkom, da si je od novembra 2020, ko je bila rešitev vzpostavljena, varni predal na portalu eUprava aktiviralo 66.651 prebivalcev. Do zdaj je bilo sicer elektronsko vročenih 80 pošiljk na način osebnega vročanja po Zakonu o splošnem upravnem postopku."

Na vprašanje, katere države v EU-ju že zbirajo podatke o mobilnih telefonskih številkah in elektronskih poštnih naslovih za vročanje in za centralne registre prebivalstva, pa na MJU-ju odgovarjajo, da "tovrstni podatki niso na voljo in jim tudi v okviru strokovnih skupin pri Evropski komisiji tovrstne analize niso znane."

"So nam pa znani nekateri primeri držav, ki imajo vzpostavljeno e-vročanje: Danska: obvezen elektronski predal za vse državljane; Nemčija z rešitvijo "De-mail"; Avstrija z rešitvijo ʻMyPostboxʼ," še pojasnjujejo.

Pomisleki informacijske pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec (IP) se je na napovedi spremembe vročanja in zbiranja elektronskih naslovov ter (mobilnih) telefonskih številk in tudi na preostale zakonske spremembe, ki naj bi jih uvedel zakon o debirokratizaciji, odzval s številnim pomisleki.

Med drugim izpostavlja, da mora biti vsakršen namen morebitnega zbiranja podatkov o elektronskih naslovih in (mobilnih) telefonskih številkah fizičnih oseb sorazmeren s tveganjem, ki jih takšna velika nacionalna zbirka osebnih podatkov prinaša.

"Sama vzpostavitev take zbirke s pravnimi posledicami za pravice posameznikov odpira vrsto izvedbenih vprašanj, vprašanj preprečevanja zlorab tako zbranih podatkov vseh prebivalcev Slovenije ter drugih tveganj za pravice posameznikov," je navedeno v mnenju IP-ja glede zakona o debirokratizaciji.

"Urejanje novih postopkov vročanja z uporabo katerih koli elektronskih naslovov (torej ne zgolj varnih elektronskih predalov, kot je to urejeno zdaj) in kratkih sms-sporočil prek mobilnih telefonov prinaša tako z vidika zagotavljanja pravne varnosti posameznika kot tudi z vidika varstva osebnih podatkov številna resna tveganja, ki bi morala biti ustrezno analizirana, prepoznana in naslovljena. Obstoječi načini vročanja so prav v ta namen ustrezno in podrobno zakonsko urejeni. Vročanje na hišne naslove je zgodovinsko ustaljeno in pospremljeno z instituti za varno in primerno vročanje, med drugim z zakonskimi določbami glede hišnih predalčnikov po Zakonu o poštnih storitvah (npr. 43. člen). Vročanje po elektronski poti pa je urejeno med drugim z določbami glede varnega elektronskega predala v Pravilniku o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih ter z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku in Uredbe o upravnem poslovanju. Prav tako morajo biti v primeru vročanja po elektronski poti upoštevane določbe Uredbe eIDAS," so še navedli.

Ob tem so opozorili, da je splošno elektronsko vročanje na kateri koli elektronski naslov brez upoštevanja vseh potrebnih varovalnih elementov lahko podvrženo številnim težavam in zlorabam: "Hišnega naslova enostavno ni mogoče izgubiti, dostopa nam ne morejo odtujiti 'hekerji'. Prav tako se pri osebnem vročanju naslovnikova identiteta preveri z vpogledom v osebni dokument."