Minister za zdravje Dušan Keber pa je na ločeni novinarski konferenci poudaril, da situacija v KC-ju daje občutek, da ni urejena.

Arnež je potrdil govorice, da mu je bilo v zameno za odstop z mesta strokovnega direktorja ponujeno predstojništvo oddelka za plastično kirurgijo v KC-ju, vendar pa je ponudbo zavrnil. Ob tem je ocenil tudi predlog v. d. generalnega direktorja KC-ja Sergeja Hojkerja za spremembo statuta KC-ja, s katerim bi generalni direktor zavoda dobil funkcijo koordinatorja med strokovno in upravno funkcijo in ga označil kot "konec samostojnosti za strokovne delavce v KC-ju".

Generalni direktor bi namreč med drugim dobil tudi pravico, da odstavi strokovnega direktorja zavoda. Med drugim pa bi lahko odločal tudi o tem, katera zdravljenja se bodo izvajala in katera ne, kar bi po Arneževem mnenju pomenilo vmešavanje v delo stroke in prineslo ogromne posledice.

Pritiski na strokovni svet za odstavitev Arneža
Če bo odstavljen, tako Arnež, se želi vrniti k delu s pacienti, vodenje oddelka za plastično kirurgijo pa mu ne predstavlja izziva. Ker je odklonil pozive k odstopu, so se po Arneževem prepričanju začeli izvajati pritiski na člane strokovnega sveta, naj ga odstavijo.

Ob tem je pomočnica strokovnega direktorja KC-ja Vanda Brubnjak - Jevtič pojasnila, da so se pojavili tudi pritiski na strokovnega direktorja kirurške klinike Bojana Tršinarja, ker je ta glasoval proti Arneževi nezaupnici. Tudi Trišnar je namreč odstop zavrnil, zato so mu predstojniki nekaterih kliničnih oddelkov odrekli podporo in zahtevali njegovo razrešitev. Vprašanje razrešitve Tršinarja naj bi bilo uvrščeno na dnevni red seje sveta zavoda, ki bo prihodnji teden, je zatrdila Jevtičeva in dodala, da Hojker s svojimi dejanji kaže, da ne spoštuje statuta KC-ja, saj z zahtevo po odstopu Tršinarja posega v integriteto stroke.

Arnež: Pri poslu s Trnovsko bolnico nisem sodeloval
Glede Trnovske bolnice je Arnež odgovoril, da pri tem poslu sam ni sodeloval, v.d. generalnega direktorja pa naj bi mu potrdil, da se je denar od prodaje bolnišnice odlil na račun države, ki lahko spornih 500 milijonov tolarjev porabi tako kot hoče. Na sestankih strokovnih organov, na katerih je prisostvoval, pa do sedaj ni bilo govora o tem, kam je denar dejansko šel.

Pobuda za raziskovalni center KC-ja
Arnež in predstojnik klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Franc Strle sta prestavila tudi pobudo za ustanovitev raziskovalnega inštituta v KC-ju. Po prepričanju Strleta je namreč raziskovalna dejavnost temeljna dejavnost KC-ja, kjer so sicer uspešni, šepa pa organizacijska plat tega področja. Zato želijo ustanoviti raziskovalni inštitut, ki bi omogočal legalnost raziskovalne dejavnosti v KC-ju, večjo preglednost in predvsem učinkovito raziskovalno delo.

Keber se ni izjasnil ali želi Arnežev odstop
Konkretnega odgovora, ali želi Arnežev odstop, minister za zdravje Dušan Keber ni dal, je pa menil, da situacija v KC-ju daje občutek, da ni urejena. "Ne bi želel komentirati tega, kar moram ves čas zanikati, da bi sam želel priti v KC", je še poudaril minister. Menil pa je tudi, da nekatere izjave strokovnega direktorja KC-ja Zorana Arneža kažejo povsem drugačna stališča do glavnih procesov v zdravstvu, kot so jih v preteklosti načrtovali.

Keber: Posel v Trnovem je bil javen in jasen
Minister za zdravje Dušan Keber pa je glede spornega posla poudaril, da je bil proces odprodaje nepremičnin bolnišničnega kompleksa v Trnovem zelo javen in jasen. Ministrstvo, ljubljanski Klinični center in Mestna občina Ljubljana so namreč menjalno pogodbo podpisali novembra 2002.

V skladu s to pogodbo je mestna občina za prostore neposredno plačala 373 milijonov tolarjev, obenem pa je ministrstvo od nje pridobilo poslovne prostore na Štefanovi 1. Ker je KC javni zdravstveni zavod in je njegov ustanovitelj država, gre v skladu z veljavno zakonodajo kupnina v državni proračun in ne na račun zavoda, je pojasnil minister. Vendar pa so se, je dodal, na ministrstvu kljub temu odločili celotno vrednost prodane nepremičnine nameniti za potrebe KC-ja.

Denar porabljen za potrebe KC-ja
Ministrstvo za zdravje je tako poleg sicer potekajočih investicij v nevrološko kliniko, otorinolaringološko kliniko, novo pediatrično kliniko in urgentni blok dodatno investiralo tudi v nujno potrebno opremo v KC. Za dobavo računalniškega tomografa, rentgensko opremo in opremo kliničnega oddelka za žilne bolezni so namenili 472 milijonov tolarjev, minister pa obljublja, da bo tudi preostala razlika porabljena za potrebe KC-ja. Bolnišnični kompleks v Trnovem je bil namreč ocenjen na 564 milijonov tolarjev.

Minister kritičen do Adriatica
Minister je bil kritičen tudi do sklepa zavarovalnice Adriatic, da bo do 30. aprila 2004 svojim zavarovancem krila razliko med najvišjo priznano vrednostjo in polno vrednostjo zdravila. S takšno odločitvijo pa zavarovalnica po ministrovih besedah izpodbija ukrep ministrstva, saj ima ta negativen vpliv na medsebojno konkurenčnost proizvajalcev zdravil, ki tako ne bodo več imeli razloga za nadaljnje zniževanje cen zdravil.

Minister je kot alternativo sprejetemu sklepu predlagal, da bi Adriatic sredstva, ki mu ostajajo zaradi uvedbe novega sistema, lahko namenil za glavne probleme v zdravstvenem sistemu in jih na primer za kot donacijo podaril Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije za skrajševanje čakalnih dob.

Keber še o plenicah
Glede (ne-) kakovosti plenic za odrasle, ki so jih v domovih za ostarele dobili od Tosame, je ministrstvo od ZZZS-ja zahtevalo poročilo, kaj je botrovalo dobavi plenic neustrezne kakovosti.

Lešničar strokovni direktor Onkološkega inštituta
Člani sveta Onkološkega inštituta so za strokovnega direktorja zavoda soglasno izvolili dosedanjega v. d. strokovnega direktorja Hotimirja Lešničarja. Lešničar je bil edini kandidat za mesto s štiriletnim mandatom, ki se je prijavil na razpis za omenjeno delovno mesto. Kot je znano, je Lešničar opravljal funkcijo v. d. strokovnega direktorja zavoda od 2. oktobra, ko je svet Onkološkega inštituta z omenjene funkcije na lastno željo razrešil Tanjo Čufer.