"Osebno me velikokrat neka dejstva ali krivice, pa tudi umazane zgodbe in neresnice, ki se pojavljajo v politiki in tudi prek medijev, skušajo spraviti v slabo voljo, v odziv z jezo, a vedno znova začutim, da bi bil to popoln nesmisel. Spomnim se, da sem tu zato, da pomagam preseči takšna razmišljanja," je predsednik slovenske vlade pojasnil v intervjuju za STA.

Cerar soglaša z mnenji, da se je privatizacija sprevrgla v ideološko vprašanje, ki ga po njegovem mnenju politično spodbujajo nasprotniki prodaje državnega premoženja.

Pri nasprotovanju privatizaciji veliko prikritih interesov
"Zadaj je tudi veliko prikritih interesov tistih, ki bodo s prodajo podjetij izgubili možnost plenilskega napajanja na račun davkoplačevalcev," je dejal. "Moč napadov kaže, da pri kritikah ne gre le za neke načelne, legitimne razmisleke o naši prihodnosti, ampak tudi za vprašanje, kdo bo izgubil svoje privilegije. Ti odzivi presegajo vsako logiko in mejo dobrega okusa. A to dokazuje, da smo na pravi poti," je prepričan.

Ne gre pozabiti, je poudaril, da je bila "odločitev o privatizacijskem seznamu sprejeta tako v vladi, v kateri sta sedela naša sedanja koalicijska partnerja, SD in DeSUS, kot v državnem zboru". "Gre za pravno zavezo na najvišji ravni, pa tudi za politično in simbolno zavezo," je dejal.

Medtem ko DeSUS načelno ne nasprotuje premišljeni privatizaciji, pa je vloga SD-ja "na neki način zelo težavna". "V stranki se soočajo z dilemo, ali podpreti privatizacijo podjetij s seznama do konca, kot so se temu v prejšnjem mandatu večkrat zavezali s svojimi glasovi, ali od tega nenadoma odstopiti," je pojasnil. Za zdaj SD na ravni vlade po Cerarjevih besedah deluje konstruktivno.

Varčevanje ni popuščanje Bruslju
Zmanjšanje strukturnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP-ja je po besedah premierja Mira Cerarja zaveza nas samih, ne pa popuščanje Bruslju, saj to terjajo pravila, pod katera se je podpisala tudi Slovenija. "Globoko verjamem, da je ta boleč napor nujen predpogoj za zagotovitev bolj zdravega gospodarstva in družbe," meni Cerar.
Glede varčevanja v javni upravi premier meni, da je še nekaj rezerv v širšem sektorju.

Analiza možnosti optimizacije delovanja je po njegovih besedah večinoma narejena, neracionalnosti so npr. na področju javnih razpisov, pri upravljanju nepremičnin, v delovnih procesih, racionalizacija je mogoča z različnimi digitalnimi metodami.

Grčija mora izpolniti svoje obljube
Glede trenutnih prizadevanj Grčije za zmanjšanje dolžniškega bremena, o katerih bodo govorili tudi na Evropskem svetu prihodnji teden, je poudaril, da je Slovenija pred dobrimi štirimi leti solidarno Grčiji namenila več kot 260 milijonov evrov pomoči in privolila v več kot milijardo evrov poroštev. "Zanesljivo je Slovencem in vladi težko, ko gledamo zelo težko socialno situacijo mnogo državljanov Grčije. Vendar pa mora Grčija izpolniti svoje obljube," je opozoril premier.

Kot je dodal, se z vsem tem srečujemo tudi v Sloveniji, kjer skoraj vsak državljan čuti in vidi, kako boleč proces je to. "Slovenija zato ne more in ne sme pristati na kakršen koli odpis dolga ali kakršen koli ukrep, ki bi Grčijo razbremenil njene objektivne zavezanosti k strukturnim reformam," je dejal. "V nasprotnem primeru bom to kot predsednik vlade zahteval tudi za Slovenijo, saj morajo biti skupna evropska pravila enaka za vse," je dejal.

"To ne pomeni, da se vlada ni pripravljena v okviru EU-ja pogovarjati o kakšnih političnih in drugih ukrepih, ki bi omogočili Grkom prožnejšo pot strukturnih reform in finančne konsolidacije, vendar pa morajo opraviti osnovne naloge, h katerim so se zavezali," je dejal Cerar.

Treba je preseči plenilske prakse
Tudi v Sloveniji smo živeli prek svojih realnih možnosti. "Postali smo specialisti za to, da privatiziramo dobičke in socializiramo izgube, za kar danes vsi, razen nekaterih spretnih prevarantov, ki se še vedno izmikajo roki pravice, plačujemo dolg," je dejal.

Naloga vlade in tudi širšega okolja je, da te plenilske prakse in takšno miselnost presežemo, vzpostavimo in ohranimo politično stabilnost, ki je predpogoj za vse drugo, ter jo nadgradimo z višjo pravno in politično kulturo, je dejal.