Slovenski očetje otrok, rojenih v letu 2014, so bili v povprečju skoraj tri leta starejši od mater svojih otrok in bili navzoči pri 78 odstotkov porodov, navajajo podatki republiškega statističnega urada (Surs). Očetje, ki so živeli skupaj s svojimi otroki, so bili v povprečju stari 48,7 let. Statistično je povprečna starost očetov najnižja v zunajzakonskih skupnostih, in sicer 42 let, povprečno najstarejši s 53,3 leti pa so bili tisti, ki so sami živeli z otroki.

Družine v katerih so očetje sami z otroki so pri nas sicer redke, vendar njihovo število narašča; v zadnjih 34 letih, od popisa leta 1981, se je povečalo za 17.292 na 26.844 oziroma z 1,8 odstotka na 4,7 odstotka vseh družin. V večini enostarševskih družin, in sicer 74 odstotkih, skupaj z očetom živi samo en otrok, v vsaki četrti pa dva. Vdovcev z otroki je bilo 6200, v povprečju so bili stari 70 let, razvezanih očetov z otroki je bilo 5700, povprečna starost pa je bila 55 let.

Statistika zaznava, da so očetje podobno kot tudi matere, ob rojstvu otroka čedalje starejši. Od leta 1980 do 2014 je tako povprečna starost očeta ob rojstvu zrasla za 4,3 na 33,4 let. V letu 2014 je bil vsak enajsti oče ob rojstvu otroka starejši od 40 let.

Očetje množično prisotni pri porodih
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da so bili očetje še leta 1992 navzoči pri manjk kot desetini porodov, v letu 1995 so bili navzoči že skoraj pri četrtini, v letu 2000 že pri več kot polovici, v letu 2014 pa pri več kot treh četrtinah porodov, in sicer 78 odstotkih. Pri prvorodkah je bil ta delež pri 81 odstotkih še višji.

Statistične regije se po deležu očetov, navzočih pri porodu, precej razlikujejo. Leta 2014 je bil ta delež najnižji v severovzhodni Sloveniji oziroma v pomurski in podravski statistični regiji. Najvišji pa je bil ta delež v notranjsko-kraški in goriški regiji, kjer je brez navzočnosti očeta rodila le vsaka deseta mama. V zadnjih 12 letih se je delež očetov, navzočih pri porodu, v vseh regijah konstantno povečeval.