Poleg dela opozicije so do ministrovanja Simone Kustec kritični tudi v študentski in dijaški organizaciji. Foto: BoBo
Poleg dela opozicije so do ministrovanja Simone Kustec kritični tudi v študentski in dijaški organizaciji. Foto: BoBo

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec s svojim nedelovanjem in napačnimi odločitvami resorju povzroča škodo, so menili predlagatelji. Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) je v imenu predlagateljev dejala, da maturanti dolgo niso dobili jasnih odgovorov na vprašanja o izvedbi mature. Prav tako ni bilo jasnih navodil, kako bo potekalo napovedano samotestiranje v osnovnih in srednjih šolah.

Predlagatelji poleg tega menijo, da je ministrica povzročila nepopravljivo škodo športu, ker so bili v času 11-dnevnega zaprtja javnega življenja brez ustrezne argumentacije prepovedani vsi športne dejavnosti in treningi ne glede na status športnika.

Kustečeva je po njihovem prepričanju s tem, ko je soglašala z dolgotrajnim zaprtjem šol v epidemiji, pripomogla k porastu duševnih težav in debelosti med učenci, dijaki in študenti. Očitajo pa ji tudi krivdo za sprejetje člena o podaljšanju akreditacij v visokem šolstvu v šestem protikoronskem zakonu, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo.

V zagovor ministrici predvsem poudarjanje pomena omejevanja stikov

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Damir Orehovec se je postavil v bran ministrici, ki se seje ni mogla udeležiti zaradi virtualnega sestanka s predsednikom Evropskega raziskovalnega sveta Jean-Pierrom Bourguignonom. Število stikov pomembno vpliva na širjenje novega koronavirusa, to pa je vlada upoštevala tudi pri svojih ukrepih za zajezitev epidemije, je poudaril.

Sorodna novica Del opozicije ministrico za izobraževanje znova poziva, naj odstopi

Ker imajo osnovnošolci v višjih razredih, dijaki in študentje največ stikov, je bilo sproščanje ukrepov pri njih previdnejše, je dejal. Sledili so tudi kakšni pobudi, ki je prišla na ministrstvo, a ne na račun zdravja, je bil jasen.

Zagotovil je, da so pri odločitvah upoštevali tako stroko s področja izobraževanja kot s področja zdravstva. Na ministrstvu po njegovih besedah potekajo tedenski sestanki, na katerih sodelujejo tudi predstavniki ministrstva za zdravje, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Zavoda RS za šolstvo.

V času epidemije velja preprosto dejstvo, da je manj okužb, če je manj stikov, je v razpravi spomnila tudi predsednica odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino Mojca Škrinjar iz SDS-a. V tem okviru je treba po njenih besedah videti tudi posamezne vladne ukrepe za zajezitev epidemije.

Kritike dijaške in študentske organizacije

V Študentski organizaciji Slovenije so izrazili razočaranje, ker študentje za ministrico niso bili med prednostnimi nalogami. Fakultete se zdaj res odpirajo, vendar študentje tik pred izpitnim obdobjem ne vedo, kako bo to potekalo. Tudi fakultete so izgubljene, so izpostavili.

S kritičnimi besedami niso prizanašali niti v Dijaški organizaciji Slovenije. Šole prejemajo nejasna navodila, zato se pojavljajo različne interpretacije, je dejala predsednica te organizacije Maja Kalin. "Dileme so nenehne, kar pri dijakih povzroča stres in slabša njihovo duševno zdravje, svoje pa doda tudi premalo športne dejavnosti," je poudarila.

Vodja službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki Ljubljana Marija Anderluh je dodala, da bo moral izhodni načrt opredeliti podporo učiteljem in šolskim svetovalnim službam. Psihologe v šoli potrebujemo bolj kot kdaj koli, je bila odločna.

Študentom dvakrat po 150 evrov, duhovnikom 700 mesečno

S kritikami na račun ministrice niso skoparili tudi v opoziciji. Željko Cigler iz Levice bi od ministrice pričakoval, da bi se zavzela za povišanje sredstev po javnem razpisu za sofinanciranje naložb v vrtcih in osnovnem šolstvu v proračunskem obdobju 2021–2024. Številne občine na njem niso uspele, čeprav sredstva nujno potrebujejo, je poudaril.

Šole so bile zaprte 34 tednov, kar je v primerjavi s tistimi evropskimi državami, s katerimi se želimo primerjati, najdlje, je izpostavila Alenka Bratušek, predsednica stranke SAB. Po protikoronski zakonodaji pa so študentje po njenih besedah dobili dvakrat po 150 evrov, medtem ko je bilo duhovnikom namenjenih 700 evrov mesečno.

Mladi po besedah poslanca LMŠ-ja Aljaža Kovačiča nimajo enakih potreb. Tisti študenti, ki živijo pri starših, potrebujejo manj sredstev, drugi pa so življenjsko odvisni od študentskega dela, je izpostavil. Ministrica bi morala biti po mnenju Meire Hot iz SD-ja odvetnica mladih, ne pa ostati gluha za njihove pozive. "Nikoli ne bi smela dopustiti, da so se šole za otroke s posebnimi potrebami zaprle za tako dolgo," je prepričana.

Duševno zdravje študentov med epidmemijo

Tako tuje kot domače raziskave nakazujejo, da se je duševno zdravje v pandemiji covida-19 poslabšalo. Dokaj konsistentno pa kažejo tudi, da so mladi med bolj prizadetimi, navajajo na NIJZ-ju. Tako so tudi v raziskavi med študenti zaznali visoke ravni anksioznosti, le okoli 22 odstotkov sodelujočih pa ni poročalo o simptomih depresije.

Anketiranje je potekalo od 9. februarja do vključno 8. marca letos. Vprašalnik je delno ali v celoti izpolnilo 7154 študentov, od tega 83,86 odstotka rednih študentov. Sodelujoči so na lestvici zaznanega stresa v povprečju dosegli 7,96 od 16 točk, pri čemer višje število točk pomeni višjo raven zaznanega stresa. Le 22,4 odstotka sodelujočih ni poročalo o simptomih depresije, pri 54,94 odstotka pa so bili prisotni zmerni do resni simptomi depresije.

O resnih simptomih depresije je poročalo 16,02 odstotka sodelujočih. Da prisotni simptomi depresije niso imeli močnega vpliva na njihovo vsakodnevno delovanje, pa je navedlo 37,5 odstotka sodelujočih študentov, navajajo na NIJZ-ju. Glede na raziskavo so bile med študenti prisotne tudi visoke stopnje samomorilnih misli. Da ima take misli več kot polovico dni, je poročalo 5,1 odstotka udeleženih, pet odstotkov pa je navedlo, da jih doživlja skoraj vsak dan.