Poleg tega so bili v skladu z zakonom o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev opravljeni prekop posmrtnih ostankov žrtev iz 36 prikritih vojnih grobišč ter pregled in sanitarni iznos človeških posmrtnih ostankov iz 22 kraških jam in brezen, je v odgovoru poslancu navedla vlada.

Tanka je namreč zanimalo, koliko grobišč je bilo v skladu z zakonom že identificiranih, za koliko oseb je bilo do zdaj ugotovljeno, da ležijo v teh grobiščih, in ali je bil zanje do zdaj začet ali izveden prekop. V obdobju 2015–2017 je bil opravljen prekop 1.974 oseb, za tekoče leto še ni podatka. Kot je poudarila vlada, komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč načeloma izvaja prekope posmrtnih ostankov žrtev iz vrst slovenskega in romskega prebivalstva.

Vse preiskave končane v predkazenskem postopku
Na vprašanje, ali policija in državno tožilstvo preiskujeta vzroke smrti in odgovorne za smrt oseb v teh grobiščih ter koliko takšnih postopkov je bilo do danes začetih in koliko ustavljenih, je vlada odgovorila, da policija kazniva dejanja oziroma sume storitve kaznivih dejanj povezanih s prikritimi grobišči preiskuje že od leta 1989. Po sprejetju zakona leta 2015 se metodologija dela po navedbah vlade ni spremenila, na novo sta bila urejena le vzorčenje in oprava analiz DNK zaradi možnosti identifikacij žrtev.

Policija je od leta 1991 po policijskih upravah obravnavala 243 zadev, povezanih s povojnimi poboji, prikritimi grobišči ali posameznimi osebami, ki bi lahko bile povezane s temi kaznivimi dejanji. Poleg tega policija sodeluje pri vseh izvedenih sondiranjih in prekopih, ki jih izvaja komisija na podlagi zakona. Od začetka preiskovanja kaznivih dejanj, povezanih s povojnimi poboji in prikritimi grobišči, so bile vse preiskave končane že v fazi predkazenskega postopka, je zapisano v odgovoru.