Vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok Primc je prepričan, da odlašanje z odločitvijo postavlja ustavno sodišče v "slabo luč". Opozoril je, da bi se sodišče po zakonu moralo odločiti v 30 dneh. Ustavni sodniki so razpravo o dopustnosti referenduma o družinskem zakoniku začeli 6. oktobra, in čeprav drži navedba, da je instrukcijski rok za odločitev 30 dni, se sme to obdobje po potrebi tudi podaljšati.

Devet sodnikov se ne more odločiti v 82 dneh?
Primc je prepričan, da gre za zavlačevanje, saj se je "več kot 27 tisoč ljudi v samo dveh dneh odločilo, da je družinski referendum potreben, medtem ko se devet sodnicam in sodnikom ustavnega sodišča v 82 dneh še ni uspelo odločiti". Če zavlačevanje res pomeni, da odločitve ne bo pred volitvami, Primc ugotavlja, da "ustavno sodišče ne opravlja naloge najvišje pravne institucije v državi, ampak služi določenim političnim in lobističnim interesom", je še zapisal v izjavi za javnost. Civilna iniciativa zato pričakuje, da bo odločitev za referendum sprejeta čim prej, saj "za drugačno odločitev ni pravne podlage".

Očitno sodniki še niso dosegli kompromisa
Nekdanja ustavna sodnika Dragica Wedam Lukić in Janez Čebulj pa menita, da politične razmere za ustavno sodišče niso razlog, da še ni razsodbe. Da ustavni sodniki zadevo prelagajo in jo večkrat obravnavajo, je pri zahtevnih stvareh običajno in pomeni, bodisi da jim ni uspelo doseči večine bodisi da so še nekatera vprašanja odprta, pojasnjuje Wedam Lukićeva.

Čebulj pa poudarja, da bi sicer moralo biti običajno, da se ustavno sodišče drži predpisanih rokov, a je včasih kakšna zadeva tako zapletena, da preprosto ni mogoče ujeti 30-dnevnega roka. Tako se je v preteklosti že zgodilo, da je ustavno sodišče o zadevi, o kateri bi moralo odločiti v roku enega meseca, odločalo štiri, pet ali šest mesecev. Po njegovem mnenju je očitno zelo težko dobiti konsenz, ki bo omogočil sprejetje take odločitve, da bo za večino ustavnih sodnic in sodnikov sprejemljiva.