Po dveh neuspelih poskusih uskladitve je pričakovati, da bo vložen predlog za spremembe meja volilnih okrajev, čemur so naklonjeni predvsem v SDS-u in DeSUS-u. Foto: BoBo
Po dveh neuspelih poskusih uskladitve je pričakovati, da bo vložen predlog za spremembe meja volilnih okrajev, čemur so naklonjeni predvsem v SDS-u in DeSUS-u. Foto: BoBo

Vložitev predloga novele je bila pričakovana po tistem, ko je pretekli teden propadel še drugi poskus spremembe krovnega volilnega zakona, s katerim bi volilne okraje ukinili in uvedli relativni prednostni glas. Predlog za spremembe meja volilnih okrajev je nastal v sodelovanju koalicije in ministrstva za javno upravo, pod predlogom pa so podpisani poslanci SDS-a, šest poslancev SMC-ja in štirje poslanci DeSUS-a.

Najbolj sta spremembam meja volilnih okrajev naklonjena SDS in DeSUS, medtem ko sta SMC in NSi nazadnje podprla ukinitev volilnih okrajev. A ker ta poskus ni uspel, je pričakovati njuno prizadevanje za uresničitev ustavne odločbe po drugi poti. Poslanci NSi-ja sicer v skladu z napovedjo pod predlog zakona za spremembe meja volilnih okrajev niso podpisani.

Kot je navedeno v predlogu, se v skladu z ustavno odločbo volilni okraji spremenijo tako, da se zmanjšajo razlike v velikosti volilnih okrajev po številu prebivalcev in se upoštevajo geografska zaokroženost ter skupne kulturne in druge značilnosti volilnih okrajev. Spremembe v ničemer ne spreminjajo obsega prve, druge in tretje volilne enote, vključujejo pa spremembe v preostalih petih volilnih enotah. Znotraj teh predlog sprememb in dopolnitev zakona vsebuje spremembe pri skupno 15 volilnih okrajih.

Sorodna novica Za ukinitev volilnih okrajev zmanjkalo pet glasov, proti SDS in Robert Polnar

Razmerje med najmanjšim in največjim okrajem

Po veljavni zakonodajni ureditvi je razmerje med najmanjšim volilnim okrajem po številu prebivalcev (Hrastnik z 9214 prebivalci) in največjim volilnim okrajem (Grosuplje s 40.813 prebivalci) 1:3,73. Glede na predlagane spremembe pa je največji volilni okraj Celje I s 36.150 prebivalci, najmanjši pa Ilirska Bistrica, ki ima 13.370 prebivalcev. Razmerje med njuno velikostjo je 1:2,7.

Povprečno velika volilna enota v Sloveniji ima 23.324 prebivalcev, skupno odstopanje osmih volilnih enot od navedenega je 21,6 odstotka, torej povprečno 2,7 odstotka, pojasnjujejo v predlogu zakona. Predlagatelji navajajo, da so pri pripravi zakona upoštevali tudi odločbo ustavnega sodišča, ki je kot ustavno dopustno razmerje med volilnimi okraji določila razmerje 1:3, če se spoštujejo načelo geografske zaokroženosti in druge značilnosti volilnega okraja. Z novo odločbo pa je ustavno sodišče odločilo, da je neustavno preseganje merila 1:3, če niso izpolnjena merila geografske in druge povezanosti, so pojasnili.

Nujna sprememba zakonodaje

Za sprejetje zakona o volilnih enotah je potrebna navadna večina v DZ-ja, medtem ko je bila za spremembo krovnega volilnega zakona potrebna dvotretjinska večina. Podprlo pa jo je 55 poslancev, torej pet premalo.

Sprememba volilne zakonodaje je potrebna, ker je ustavno sodišče ugotovilo njeno neustavnost v delu, kjer določa volilne okraje, saj je med njimi prevelika razlika. Rok, ki ga je določilo ustavno sodišče za uveljavitev njegove odločbe, je sicer potekel danes.

Predsednik Pahor je v okviru prizadevanj za uresničitev sprememb volilne zakonodaje junija letos na lastno pobudo nagovoril DZ. Pred njim se je za takšno potezo odločil le predsednik Türk leta 2008. Foto: BoBo
Predsednik Pahor je v okviru prizadevanj za uresničitev sprememb volilne zakonodaje junija letos na lastno pobudo nagovoril DZ. Pred njim se je za takšno potezo odločil le predsednik Türk leta 2008. Foto: BoBo

Pahor: Odlašanje ima lahko usodne posledice

V vsakem primeru bo torej DZ z implementacijo ustavne odločbe zamujal. Kot je sredi junija poslanke in poslance opozoril predsednik republike Borut Pahor, bi odlašanje s spremembami volilne zakonodaje utegnilo imeti usodne posledice, saj se volitve v DZ po 21. decembru "ne bi mogle izogniti utemeljenim očitkom o njihovi protiustavnosti in nelegitimnosti". Tako so bile spremembe volilne zakonodaje ena od treh tem današnjega srečanja predsednikov republike, DZ-ja, vlade in DS-ja.

Pahor je v izjavi za medije po srečanju znova opozoril na izjemno tveganje, če odločitve DZ-ja o spremembi volilne zakonodaje ne bi bilo. Zato je vse pozval k sprejetju sprememb. To bi po njegovih besedah pomenilo, da Slovenija poleg vseh drugih zahtevnih okoliščin ne bi tvegala še ustavnopravne spornosti morebitnih predčasnih volitev.

Zorčič: Vložiti je treba ves napor

Predsednik DZ-ja Igor Zorčič je spomnil, da je po drugem neuspešnem poskusu ukinitve volilnih okrajev v domeni vseh poslancev, da vložijo ves napor v sprejetje sprememb meja volilnih okrajev. Čeprav je za to potrebna manjša večina kot za ukinitev volilnih okrajev, pa po njegovem mnenju to ne bo nič manjši zalogaj. Po njegovih besedah se že kaže bojazen, da si nekateri preračunavajo morebitne izide po spremembi meja volilnih okrajev in bodo temu primerno glasovali o zakonu.

Janša pričakuje podporo zakonu

Premier in prvak SDS-a Janez Janša verjame, da bo v DZ-ju v kratkem oblikovana zadostna večina za sprejetje tega zakona. Prilagoditev velikosti volilnih okrajev je po njegovem mnenju elegantna rešitev za izpolnitev odločbe ustavnega sodišča.

Medtem pa sta poslanca narodnih skupnosti Felice Žiža in Ferenc Horváth znova vložila predlog novele zakona o volitvah v DZ, s katerim predlagata spremembo volilnega sistema poslancev narodnih skupnosti. Namesto zapletenega točkovnega sistema, po katerem volivci zdaj prednostni vrstni red na glasovnici označijo s številkami, kandidatom pa temu primerno pripade število točk, predlagata preprostejši enokrožni večinski sistem.

Predlog upošteva tudi opozorilo varuha človekovih pravic, naj bo osebam, ki jim je pozneje kot deset dni pred glasovanjem nepredvideno odvzeta prostost ali so sprejete v bolnišnico ali institucionalno varstvo, omogočeno uresničevanje volilne pravice. Namero za glasovanje po pošti bi tako lahko volivec podal do pet, in ne več deset dni pred volitvami.