V NSi-ju in SDS-u so v razpravi na seji DZ-ja vladi znova očitali vsiljevanje ukrepov, ki bodo po njihovem mnenju povečali tveganje energetske revščine in prinesli dodatna bremena državljanom. Ob vladni predstavitvi zakonskega predloga je namreč završalo ob določilih o prepovedi vgradnje plinskih kotlov za ogrevanje v novih stanovanjskih stavbah, omejitvah pri podeljevanju koncesij za distribucijo plina in prepovedi vgradnje peči na lesno biomaso kot primarnega vira ogrevanja v novih stanovanjskih stavbah v strnjenih naseljih, kakor jih bi na podlagi enotne metodologije določile občine.

Predsednik vlade Robert Golob je v ponedeljek napovedal, da bo vlada predlagala umik določil glede naprav na lesno biomaso, določila glede zemeljskega plina pa naj bi v predlogu ostala.

Vendar pa NSi-ja ni prepričal, zato so v tej opozicijski poslanski skupini danes (sreda) vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zakonskem predlogu.

Poteza NSi-ja bi lahko predstavljala tudi opozicijsko orodje za zavlačevanje zakonodajnega postopka, ki se lahko za predlog novega energetskega zakona zaključi šele po izreku DZ-ja glede predloga za razpis posvetovalnega referenduma. Do glasovanja mora preteči 30 dni. O predlogu se poslanci izrečejo na redni seji, lahko pa je sklicana tudi izredna seja.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je referendumsko pobudo NSi-ja označila kot popolnoma nerazumljivo. Napovedala je, da nameravajo dopolnilo, ki sledi premierjevi napovedi sprememb besedila predloga, vložiti v drugi obravnavi.

Kaj predvideva predlog zakona

Sorodna novica "O energetski politiki bi se morali pogovarjati na podlagi številk, ne čustev"

Vlada je s predlogom novega energetskega zakona, potem ko je veliko vsebin iz obsežnega energetskega zakona zaživelo v ločenih zakonih, prenovila preostanek nekdaj temeljnega zakona za področje energetike. Obenem je določbe zakona prilagodila potrebam zelenega prehoda v energetiki.

Predlog zakona predvideva, da v strnjenih naseljih v eno- in dvostanovanjskih stavbah ne bosta dovoljena projektiranje in vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva, razen ko to ne bo primarni vir ogrevanja. Po trenutni dikciji zakona je mogoče razumeti, da to velja tako za novogradnje kot za obsežnejše prenove, pa tudi zgolj za menjavo dotrajanih peči.

Dela javnosti in politike sta poleg omenjene prepovedi razburili določbi o prepovedi vgradnje plinskih kotlov za ogrevanje v novih stanovanjskih stavbah in o omejitvah pri podeljevanju koncesij za distribucijo plina.

Kot je v sredo v DZ-ju poudarila državna sekretarka Tina Seršen, predlog v nobeni fazi ni predvideval popolne prepovedi lesne biomase za ogrevanje."Omejitev bi veljala samo za nove ali prenovljene eno- ali dvostanovanjske stavbe v gosto naseljenih območjih, kjer je kakovost zraka problematična," je dejala.

"Poslušati očitke o tem, da naj bi ta člen, ta stavek v tem členu, ki bo seveda umaknjen, ampak ki naj bi v približno 100 novih hišah omejeval biomasne kotle v prihodnosti, ogrožal slovenskega kmeta, je res smešno. Sploh upoštevajoč vso zakonodajo, ki je bila sprejeta pod prejšnjo vlado in ki je že danes veljavna," je dodala.

Poslanska razprava

V SDS-u so v razpravi napovedali, da ne bodo podprli predloga novega energetskega zakona, v NSi-ju pa čakajo dodatna zagotovila vlade.

Obnovljivi viri energije so zaradi velike podvrženosti naravnim vplivom zelo nezanesljivi, zato mora država poskrbeti za alternative oziroma zastopanost vseh virov v sistemu, je dejal Franc Rosec (SDS). To sta tudi lesna biomasa in zemeljski plin. Opozoril je, da je bilo za vgradnjo plinskih naprav v ne tako oddaljeni preteklosti mogoče prejeti subvencijo, saj je uporaba sodobnih plinskih kondenzacijskih peči znatno pripomogla k zmanjševanju onesnaženja zraka.

Zvonko Černač (SDS) je vladi očital, da s tem zakonom ne bi rešila težav, temveč bi jih še poglobila. "Osredotočiti bi se morali na tiste ukrepe, ki bodo tudi v prihodnje zagotavljali cenovno dostopnost in stabilnost oskrbe z energenti," je dejal.

Vlada je ob pripravi predloga energetskega zakona spregledala vlogo lesne biomase pri cenovno dostopnem ogrevanju številnih gospodinjstev, je dejal Janez Žakelj (NSi). "Les je pač v Sloveniji pomembna surovina, energetska revščina že tako ranljivih skupin pa je nevarnost, ki se ji moramo za vsako ceno izogniti," je poudaril. Ponedeljkovo napoved predsednika vlade Roberta Goloba, da bo vlada predlagala umik določbe glede peči na lesno biomaso, je označil kot "rezultat hitre in odločne akcije NSi-ja".

Kot je povedala Iva Dimic (NSi), v stranki ne morejo podpreti ukrepov, ki ljudem vsiljujejo nesmiselne prepovedi. "V tem zakonu je veliko prisile in zelo malo oziroma skoraj nič govora o alternativnih možnostih, kot so hidroelektrarne ter jedrska in geotermalna energija," je dejala.

"Gre za popolnoma napačen pristop. V NSi-ju podpiramo razumen zeleni prehod, ne pa norega zelenega prehoda, kot se ga je lotila ta vlada," je dejal poslanec Aleksander Reberšek.

"Zamudili bomo priložnost, da bi si zgradili učinkovito in konkurenčno proizvodnjo električne energije. Izpostavljeni bomo cenovnim tveganjem, ogrožena bo naša energetska varnost, elektriko pa bomo kupovali iz okoljsko problematičnih držav," je dodal Jožef Jelen (SDS).

V koaliciji vztrajajo, da je zakonski predlog primeren za nadaljnjo obravnavo. Kot je dejal Predrag Baković (SD), je tudi zanje socialna varnost prebivalstva na prvem mestu, a pričakujejo, da bo vlada z novimi in že napovedanimi dopolnili zagotovila še dodatna varovala za finančno vzdržen zeleni prehod. "S tem mislimo predvsem na to, da bo vsakdo od nas imel možnost sčasoma preiti na rabo do okolja prijaznejših energentov, ne da bi pri tem bil socialno ogrožen," je dodal.

Po besedah Nataše Sukič (Levica) boj proti podnebnim spremembam ni možen brez ukrepov, kot so takšni na področju malih kurilnih naprav. Opoziciji je očitala, da v iskanju podpore pred bližajočimi se evropskimi volitvami zavaja javnost in jo straši z lažnimi informacijami. Problematiko onesnaženosti zraka iz malih kurilnih naprav je treba po mnenju Levice reševati z zamenjavo starih kurilnih naprav z novejšimi, občine pa bi morale obenem v okviru neprofitne javne službe razvijati sisteme daljinskega ogrevanja.

Vsaka odgovorna vlada vzporedno z uvedbo prepovedi ali omejitev ponudi nove ali nadgradi obstoječe alternativne rešitve, je dejal Tomaž Lah (Svoboda). To je storila tudi ta vlada, zato ne vidi razloga, da bi se odrekli premišljenim in učinkovitim rešitvam. Zakonski predlog poleg tega pri oblikovanju energetskih politik sledi ciljem v mednarodnih in nacionalnih sporazumih, je dodal.

Njegova strankarska kolegica Sara Žibrat je NSi-ju očitala, da želi z referendumom pod vprašaj postaviti varstvo okolja in s tem prihodnost mlajših generacij. "Gre za populistično manipuliranje z namenom mobilizirati volilno bazo za evropske volitve. Oprostite, ampak kot mladi osebi mi gre pri tem na bruhanje," je dejala.