V nadaljevanju četrtkove seje so se člani odbora za notranjo politiko posvetili obravnavi predloga za razpis posvetovalnega referenduma o nastanitvah prebežnikov v Sloveniji, pri čemer bi na referendumu državljane vprašali, ali so za to, da se v Republiki Sloveniji gradijo novi azilni domovi in njihove izpostave za nastanitev nezakonitih migrantov, je pojasnil Andrej Kosi (SDS). Po njegovih besedah smo namreč letos znova priča porastu števila prebežnikov, tudi z nezakonitimi prehodi državnih mej in "zlorabo azilnega sistema".

Po mnenju zakonodajnopravne službe DZ-ja je to referendumsko vprašanje nejasno oziroma zavajajoče zaradi uporabe izraza "nezakoniti prebežniki", poleg tega pa tudi protislovno, saj ga je mogoče razumeti na način, da je nastanitev teh oseb dopustna v azilnem domu oziroma njegovi izpostavi, čeprav iz veljavne zakonodaje jasno izhaja, da je takšna nastanitev namenjena le osebam, ki so vložile prošnjo za mednarodno zaščito.

Vlada takšnemu referendumskemu vprašanju nasprotuje, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle. Poudarila je, da so izpostave začasne narave in da je ukrep nujne narave zaradi "višje sile, ki nam preti". Po mnenju vlade je predlog v nasprotju z zakonom o mednarodni zaščiti in Ustavo RS, saj je mednarodna zaščita ustavno varovana kategorija, je dodala.

V nekajurni razpravi so poslanci opozicije opozarjali na hitro rast števila prebežnikov. Kosi je dejal, da prosilec za azil, ki pride nezakonito iz tretje varne države, nima pravice zaprositi za mednarodno zaščito pri nas. oz. ga ne moremo obravnavati. Zavzel se je za registracijske centre in vrnitev v države, iz katerih so prišli.

Janja Sluga (Svoboda) mu je odgovorila, da je "to ponavljanje enih in istih laži in da si država ne bi smela privoščiti, da ne bi obravnavala teh ljudi". Vprašanje je nejasno, zavajajoče in po njenem prepričanju sploh ni predmet odločanja državnega zbora. "Slovenijo zavezujejo tudi mednarodni akti, in ne samo slovenska zakonodaja. To je stvar izvršilne oblasti, in ne zakonodajne, zato tega predloga referendumskega vprašanja ne bom podprla," je poudarila Tereza Novak (Svoboda).

Razprava, ki se je nadaljevala z obtožujočimi toni, se je nato ob obravnavi predloga za razpis posvetovalnega referenduma o zaupanju v vlado sprevrgla v politično obračunavanje, kaj vse je storila aktualna in kaj vse prejšnja vlada. Po besedah Jelke Godec (SDS) bi državljane namreč povprašali, ali so za to, da vlada, ki ji podpora pada, konča svoj mandat in se razpišejo predčasne volitve poslancev v DZ.

Tako so poslanci opozicije naštevali vse, na katerih področjih je vlada neučinkovita, od kmetijstva, zdravstva, izobraževanja, pokojninskega sistema do neučinkovite popoplavne sanacije. Poleg tega vladi očitajo koruptivno in klientelistično ravnanje in povečanje števila nezakonitih migracij ter namero po vzpostavitvi dodatnih nastanitvenih kapacitet za prebežnike.

Za poslance koalicije pa gre pri tem referendumskem vprašanju za manipulacijo in politično propagando SDS-a pred evropskimi volitvami. Sicer pa je tudi zakonodajnopravna služba DZ-ja ugotovila, da vprašanje ni v skladu z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi.

Süč z napako pri glasovanju omogočil potrditev predloga opozicije

Odbor DZ-ja za notranjo politiko je medtem potrdil opozicijski predlog novele zakona o lokalni samoupravi, ki uvaja predhodno soglasje občine glede nastanitve prebežnikov ali vzpostavitve azilnega doma.

Kljub nasprotovanju poslancev koalicije je bil predlog ob podpori poslanca Svobode Dejana Süča s sedmimi glasovi za in šestimi proti sprejet. Kot je Süč pojasnil za portal N1, se je pri glasovanju zmotil. V razpravi je predlogu nasprotoval.

Medtem ko so opozicijski poslanci zagovarjali svoj prav, pa so jim koalicijski očitali, da gre za še eno od njihovih "populističnih zgodb".

Predlog novele zakona o lokalni samoupravi, ki so ga v DZ vložili poslanci SDS-a, uvaja obvezno soglasje občinskega sveta pred sprejetjem sklepa vlade o nastanitvi prebežnikov ali vzpostavitvi azilnega doma ali njegove izpostave na območju občine. Kot je na seji odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pojasnil Branko Grims (SDS), so nujno sejo odbora zahtevali zaradi odločitve vlade, da na Obrežju in v Središču ob Dravi organizira izpostavi azilnega doma.

V SDS-u so prepričani, da sklep vlade o organiziranju začasnih izpostav predstavlja visoko varnostno tveganje za lokalne prebivalce, poleg tega pa se vlada z njimi o tem ni pogovarjala. "To je konec slovenske samouprave," je dejal Grims. Po njegovih besedah člen o obveznem soglasju občinskega sveta pred sklepom vlade o nastanitvi prebežnikov daje možnost lokalnim prebivalcem, da se zaščitijo pred samovoljo države.

Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je povedal, da vlada ne podpira predloga. Začasna nastanitev prosilcev za azil ne more predstavljati lokalne zadeve, ki bi zadevala zgolj prebivalce določenega ozemlja. Zahtevano predhodno soglasje lokalnih skupnosti pred vzpostavitvijo izpostav azilnega doma bi po mnenju vlade lahko privedlo do onemogočanja vzpostavitve, posledično pa tudi do nespoštovanja tako evropske kot nacionalne zakonodaje.

Da gre pri zakonu za državno pristojnost, in ne pristojnost lokalne skupnosti, je v mnenju zapisala zakonodajnopravna služba DZ-ja. Po mnenju ZPS-ja je neprimerno, da bi zakonodajalec soglasje uvedel na področju, ki ni samo državna pristojnost, ampak gre za področje skupne azilne politike, ki je v pristojnosti Evropske unije.

V razpravi so se poslanci tako koalicije kot opozicije strinjali, da bi lahko bila komunikacija med vlado in lokalnim prebivalstvom boljša. "Če bi se pogovarjali in vodili dialog, ne bi bilo teh nasprotovanj," je dejal Andrej Kosi (SDS) in dodal, da seja poteka na predlog tamkajšnjih občanov.

Da bi lahko bila komunikacija boljša, se strinja tudi Tamara Kozlovič (Svoboda). Prepričana je, da SDS igra na čustva ljudi in širi strah med njimi. "99 odstotkov migrantov zapusti Slovenijo, ki je zanje le prehodna država," je povedala. Andreja Rajbenšu (Svoboda) je povedala, da predloga oziroma 29. člena ne bo podprla, ker je to "še ena izmed vaših populističnih zgodb".