Grem volit! evropske poslance: Kaj misliš o ideji slovenske vojske?

Predvsem menijo, da je ideja nedodelana in da ne gre kar zanemariti nacionalnih vojsk, sprašujejo pa se tudi, kaj bi to pomenilo za vlogo Nata, katerega članica je Slovenija.

Manj stroškov?

Dve popolnoma nasprotni mnenji imata Grega in Ervin. Grega je prepričan, da gre za dobro idejo in da bi lahko vojaki evropske vojske delovali na zunanjih schengenskih mejah po celotni Evropi ter tako ščitili meje. "Po drugi strani sem prepričan, da bi, če bi imeli enotno vojsko, to tudi močno oklestilo stroške, ki jih dajemo za vojsko. Prav tako bi pa lahko Evropska unija delovala na svetovnem zemljevidu kot močna velesila z močno vojsko," je prepričan Grega.

Neizvedljiva utopija?

Ervin pa pravi, da je ideja o evropski vojski v tem trenutku "nekoliko utopična". "Mislim sicer, da bi bila zanimiva protiutež Natu, ampak glede na to, kako različni so bili v zadnjih letih pogledi na varnostno politiko v Evropi, mislim, da ta ideja v bližnji prihodnosti dejansko še ni izvedljiva," pravi Ervin.

Vprašanje pristojnosti

Mlade predvsem zanima, kaj natančno bi evropska vojska počela in katere pristojnosti bi imela. To je za zdaj premalo definirano, ugotavljajo. Foto: MMC RTV SLO

"Če bi bila evropska vojska namenjena mednarodni pomoči pri naravnih katastrofah, je vsekakor dobrodošla, če pa bo to spet neka stvar, v katero se bo metalo denar in ne bo imela nobenega učinka, pa je nesmiselno, da se sploh ustanavlja," je neposreden Danijel.

Najprej poskrbimo za svoje vojake

"Osebno se mi zdi pametnejša rešitev, da bi sredstva preusmerili v Slovensko vojsko, saj, kot smo izvedeli iz medijev, je veliko vojakov nezadovoljnih tako s plačo kot z razmerami, pa tudi z opremo, ki je zastarela," pa slovensko problematiko izpostavlja Pina.

Slabe izkušnje z mednarodnimi silami

Za Jakoba ustanovitev evropske vojske ni smiselna, ker meni, da tak način združevanja vojske sile ni dovolj učinkovit, in kot primer navaja modre čelade, za katere se je izkazalo, da kljub nekaterim uspehom "v veliki večini primerov niso imele dovolj avtoritete oziroma dovoljenj, da bi posredovale tam, kjer bi bilo najbolj nujno". "Bojim se, da bi bilo z morebitno evropsko vojsko podobno," pravi Jakob.

Vsaka članica Evropske unije bi morala predvsem poskrbeti za usposobljenost lastne vojske, pa je prepričan Tadej. "Prej je treba poskrbeti za financiranje nacionalnih vojsk kot pa ustanavljati neke nove evropske vojske. Številne članice so včlanjene tudi v Nato in so dejansko zavezane določen odstotek sredstev porabiti za vojsko, pa tega ne počnejo. Če bi ustanavljali še evropsko vojsko, bi bila to še dodatna poraba tega denarja in verjetno se evropske države s tem nikoli ne bi strinjale," razmišlja Tadej.

Dodaja, da so članstvo v Natu, nacionalne vojske in policije dovolj za preprečevanje varnostnih groženj, in pravi, da "smo na tem področju že dovolj močni".

(Pre)slabo definirana ideja

Ema Odra je prepričana, da je ideja o skupni vojski za zdaj še preslabo definirana, saj ni jasno, kakšna bi bila v tem primeru vloga Nata in nacionalnih vojsk. Bolj smiselne se ji zdijo skupne politike, ki bi odgovarjale na varnostne grožnje v Evropski uniji v okviru obstoječih oboroženih sil, a dodaja, da bi bilo treba tudi tovrstne potrebe pred uveljavitvijo dobro definirati.