Po predlogu novele zakona o zdravstvenem zavarovanju bi bili zavezanci za plačilo enotnega prispevka v znesku 35 evrov vsi, ki so trenutno zavezanci za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja, prispevek pa bi se plačeval z upoštevanjem uveljavljenega postopka pobiranja prispevkov. Plačnik za zaposlene bi tako bili delodajalci, za upokojence pa Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Prejemnik sredstev pa bi bil po novem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ne več tri zasebne zavarovalnice.
Poslanka Gibanja Svoboda in predsednica parlamentarnega odbora za zdravstvo Tamara Kozlovič je poudarila, da gre za poslanski zakon. Za vložitev so se po njenih besedah v poslanski skupini Svobode odločili iz več razlogov. "Ker želimo zamrznitev trenutne višine prispevka do dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ker nam ni vseeno, da prihaja do podražitev – zato je bilo treba odreagirati takoj," je pojasnila.
Dodala je, da želijo ohraniti število zavarovancev na najmanj današnji ravni. "Obstaja tveganje, da bi zaradi povišane višine prišlo do odpovedi dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj. Želimo preprečiti morebitno poslabšanje položaja slovenskega pacienta in preprečitev morebitnih zdravstvenih in socialnih stisk – želimo ohraniti iste pravice zavarovancev, to pa je le prvi korak do preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," je naštela. Po njenih besedah je ključno, da vsa sredstva, ki se zberejo, ostanejo v javnem zdravstvenem sistemu. "Zato so podražitve premij, ki bremenijo državljane in državljanke, nedopustne," je poudarila.
Kot je pojasnila Kozlovič, je osnutek zgrajen na zakonih, ki sta jih pripravljali stranki LMŠ in Levica, državni zbor pa jih je obravnaval leta 2019 in 2020. "Predlog smo nadgradili tudi s pripombami, ki so takrat prišle med javno razpravo," je dejala. Novela predvideva, da bo obvezno zdravstveno zavarovanje po novem sestavljeno iz dveh delov – iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se plačuje po proporcionalnih deležih, kot jih poznamo že danes, in obveznega zdravstvenega prispevka, ki je določen v obliki pavšala v obliki 35 evrov na mesec. "Znesek je znan in je fiksiran," je poudarila Kozlovič.
Način plačevanja takšen, kot je trenutno pri obveznem zavarovanju
Zakon, kot rečeno, določa tudi zavezance za plačilo obveznega zdravstvenega prispevka, ki sledi analogiji zavezancev za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja. "To pomeni, da zavezanci ostajajo enaki še naprej," je dejala poslanka. V predlogu je definiran tudi postopek plačevanja. Tudi ta sledi analogiji obveznega zdravstvenega zavarovanja. "Posledično se na novo definira kritje stroškov, potnih stroškov za izvedbo zdravstvenih storitev in tudi stroškov za kritje zdravstvenih storitev, in sicer v višini 100 odstotkov, ne po deležih," je pojasnila.
Znesek za zavarovanje bo od plače, kot je do zdaj, iz neto dohodka, ZZZS-ju nakazal delodajalec. Ljudi, ki ne plačujejo obveznega zdravstvenega zavarovanja, je trenutno okoli pet odstotkov, je še pojasnila poslanka v odgovoru na novinarsko vprašanje. "95 odstotkov državljank in državljanov plačuje dopolnilno zavarovanje danes. Plačujejo ga na nivoju 35 evrov. Za nikogar od njih se ne bo spremenilo nič. Razen da bodo privarčevali 120 evrov letno vsak. Ker toliko bi sicer plačali več, če mi ne bi ukrepali in bi dovolili, da bi se napovedane podražitve začele izvajati," pa je v odgovoru na novinarsko vprašanje poudaril predsednik vlade Robert Golob. "Ne bomo se ukvarjali s tistimi, ki so se do zdaj iz različnih razlogov temu uspeli izogniti. Ker solidarna družba pomeni, da vsi prispevamo," je dodal.
Znesek 35 evrov po pojasnilih Tamare Kozlovič sicer izhaja iz trenutnega določila zdravstvenega zavarovanja. "Ocenjujemo, da bo zdravstvena reforma obravnavala tudi druge ukrepe, ki bodo privarčevali sredstva v zdravstvenem sistemu, kot je absentizem itd.," je dejala in dodala, da bodo tudi zneski, ki so trenutno dobički zasebnih zavarovalnic, zdaj ostali znotraj javnega zdravstvenega sistema. Novela predvideva tudi proračunsko varovalko, s čimer se zagotavlja stabilnost zdravstvenega sistema do dokončne ureditve financiranja zdravstvenih storitev. Novela zakona bi se začela uporabljati s 1. septembrom 2023.
"Nobenih zasebnih dobičkov iz zdravstvenih zavarovanj"
"Zakon je sicer vložen kot poslanski zakon, a danes stojimo tukaj v imenu koalicije in ključnih ministrstev. Enotni smo, da je ta zakon korak v pravo smer – tako glede uresničevanje koalicijskih zavez kot krepitve javnih zdravstvenih storitev," je zatrdil predsednik vlade Golob.
S tem prvim korakom preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bodo po njegovih besedah dosegli dva cilja: preprečili bodo podražitve in ne bo več nobenih zasebnih dobičkov iz zdravstvenih zavarovanj. "Ta dva cilja sta bila osnovna razloga, zakaj gremo v to," je pojasnil. Do konca leta 2024 pa načrtujejo preoblikovanje financiranja celotne zdravstvene blagajne, "da bo bolj socialno pravična in bolj solidarna, kot je danes". Takrat se bodo ukvarjali s financiranjem, je napovedal, do takrat pa ostaja financiranje enako kot danes, a zamejeno in brez podražitev.
"Verjamem, da s tem, ko združujemo obvezno in dopolnilno zavarovanje na enem mestu, torej na ZZZS-ju, bo iskanje socialno pravičnih rešitev za financiranje neprimerno lažje," je prepričan Golob. "Ker ljudje sprašujejo, kje bomo dobili denar: denar bomo dobili, če bo res potreba, v proračunu. Gre za vmesno obdobje in to obdobje bomo tudi zmogli. Z letom 2025 pa moramo priti do nove rešitve in najti stabilen vir financiranja zunaj proračuna," je še zatrdil.
Do uveljavitve sprememb bodo cene zamrznjene
Vlada bo v roku 10 dni, mogoče celo prej, sprejela uredbo o zamrznitvi cen do uveljavitve sprememb, je napovedal. "Seveda bi vlada lahko naredila samo to, brez vložitve zakona. Ampak to ne bi bilo dovolj, ker bi še imeli privatni interes v tem sektorju, ki bi skrbel samo za eno stvar – za svoj dobiček," je dejal premier in dodal, da zato vlada izvaja dva koraka istočasno.
Na novinarsko vprašanje, ali bo dovolj sredstev za plačilo zdravstvenih storitev, je Golob odgovoril: "Če bi uporabili izračun na podlagi napovedane podražitve, bi potrebovali dodatnih 180 milijonov na leto. A moramo se vprašati, ali je ves ta denar res potreben. Zato smo zamrznili cene in prevzeli dopolnilno zavarovanje v javni sistem, da ugotovimo, kakšna je dejanska potreba po dodatnem denarju." Prepričan je tudi, da je v zdravstvenem sistemu ogromno rezerv. "Ne moremo jih najti čez noč, čas imamo do konca leta 2024. Mogoče se bo izkazalo, da je rezerv dovolj, če ne, imamo varovalko v proračunu," je dodal.
O ambicioznosti časovnice je predsednik vlade povedal, da so v preteklosti res podcenjevali to, kje vse se da procese zavleči. "RTV je najlepši primer tega, kjer smo podcenjevali moč zavlačevanja interesnih skupin. V primeru dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne podcenjujemo interesov različnih skupin, pot, ki smo jo ubrali, je redna, ker želimo zbirati pripombe. Hkrati je ta pot dovolj hitra, saj verjamem, da bomo pred parlamentarnimi počitnicami končali redno obravnavo," je zatrdil.
Poudaril je tudi, da bodo naknadne spremembe vloženega predloga mogoče in da bodo lahko upoštevane tudi rešitve, ki bodo predstavljene v splošni razpravi, besedilo pa bo nato dokončno oblikovano s pomočjo dopolnil.
Za zavarovalnice je zdravstveno zavarovanje zgolj zavarovalni produkt
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je opisal, da je v petek opravil pogovor z vsemi tremi zavarovalnicami, ki nudijo dopolnilna zdravstvena zavarovanja. "Točka, na kateri je prišlo do preloma, je ta, da je dopolnilno zdravstveno zavarovanje za vse tri zavarovalnice zgolj in samo zavarovalni produkt. Namera zavarovalnice Generali, da dvigne premijo s 35 na 45 evrov, čemur bi sledili tudi preostali dve, je za nas nesprejemljiva," je bil jasen. Zato sta se po njegovih besedah o tem veliko pogovarjala s predsednikom vlade. Minister za zdravje je prav tako prepričan, da so zdaj na prelomni točki reforme zdravstvenega sistema, ki je zapisana v koalicijski pogodbi. "Naše zaveze so jasne in to je prvi korak, da pridemo do tja, kamor nameravamo," je poudaril.
Zatrdil je, da sta "za razliko od predhodnikov s finančnim ministrom usklajena". Zato se po njegovih trditvah ni treba bati, da denarja, ki bo najverjetneje zmanjkal, ne bi našli v proračunu. "Vendar izključno in samo s spremembami zdravstvenega sistema, da pridemo do stabilnega financiranja in do storitev, ki bodo transparentne ter javne za vse. In od 1. 1. 2025 tako tudi bo," je obljubil.
Trenj med ministrstvi na tem področju ni
Tudi minister za finance Klemen Boštjančič je poudaril, da je zdravstvena reforma prva prioriteta te vlade. "Ukrep, ki ga predlaga poslanska skupina Gibanja Svoboda, je posledica v resnici nepričakovanega enkratnega visokega dviga premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja," je dejal in dodal, da si kot finančni minister želi, da se to ne bi zgodilo in da ne bi bilo treba odreagirati na takšen način. "Je pa to en del sprememb v celotnem zdravstvenem sistemu, ki so se v veliki meri že začele dogajati," je dejal Boštjančič.
Z ministrom za zdravje po besedah Boštjančiča nimata "popolnoma nič različnih pogledov" na zdravstveno reformo. "Usklajena sva pri vrsti ukrepov, ki jih in jih bomo sprejeli v okviru reformiranja zdravstva," je dodal. Poudaril je, da sta usklajena tudi glede financiranja, ki bo teklo od leta 2024 dalje.
Absolutna podpora koalicijskih partneric
Poslanka Socialnih demokratov Meira Hot je dejala, da ima ta zakon, ki ga je vložila stranka Gibanje Svoboda, absolutno podporo koalicijskih partneric, saj izhaja iz zavez v koalicijski pogodbi. "V zadnjem mesecu smo bili priča izjemno zavržnemu dejanju ene zavarovalnice, ki je čez noč dvignila cene in tako ogrozila zdravstvene storitve marsikomu. To je terjalo neposredno dejanje," je podarila. Meni, da je zdaj priložnost, da se v državnem zboru izpelje razprava na to temo in da bo tako v Sloveniji zagotovljen pravičen zdravstveni sistem. Po njenih besedah so koalicijski partnerji zelo enotni, da je bilo treba reagirati, in to tudi pozdravljajo.
"V Levici smo na dopolnilno zavarovanje vedno gledali kot na nepravičen davek v državi," je dejal koordinator Levice Luka Mesec. Pojasnil je, da vse preostale davke plačujemo glede na višino dohodkov, edino dopolnilno zavarovanje pa je davek, kjer je isti znesek plačala "tako snažilka kot predsednik uprave". Poleg tega je 50 milijonov evrov, ki so jih vplačevali vsi državljani in državljanke, po besedah Mesca "ostalo v rokah zasebnih zavarovalnic, namesto da bi prišli v javno zdravstvo".
Poudaril je, da je imela Levica spremembe od leta 2014 med svojimi programskimi prioritetami. "V Šarčevi vladi smo bili zelo blizu tega, da to odpravimo," je dejal in pojasnil, da je danes razlika, da koalicija tokrat stoji skupaj. "Tri koalicijske stranke in vsi koalicijski poslanci stojimo za tem, da bomo naredili prvi, odločen korak k temu, da dopolnilno zavarovanje odpravimo," je še dejal koordinator Levice.
Vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic je predhodnike dopolnil le z besedami, da zakon vlagajo po rednem postopku, kar omogoča izboljšave in nadgradnje: "Bolniku dajemo zdravilo direktno v žilo in ne zavarujemo rane z obližem."
Razlog za hitenje – dvig premije in sestavljanje opozicijskega predloga
Po poročanju spletnega portala N1 je idejo, da naj bi poslanci Gibanja Svoboda v parlamentarni postopek nemudoma vložili predlog, s katerim bi ukinili sedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje, premier Robert Golob predstavil na torkovi seji poslanske skupine Svoboda.
Poleg dviga premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za 30 odstotkov, ki ga je prejšnji teden napovedala zavarovalnica Generali, kar je močno razburilo del javnosti, je razlog za hitenje po navedbah portala tudi strah, da bi koalicijo lahko z vložitvijo svojega predloga prehitela opozicijska stranka SDS, kar bi ustavilo obravnavo koalicijskega predloga. V zadnjih dneh so namreč zakrožile informacije, da bo SDS v postopek vložil kar predlog svojega nekdanjega poslanca, zdaj pa vodje protestov upokojencev Pavla Ruparja, ki je vložitev napovedal za danes.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje