Postopki pridobivanja dovoljenj za tujce pri nas so zelo dolgotrajni. Foto: Pixabay
Postopki pridobivanja dovoljenj za tujce pri nas so zelo dolgotrajni. Foto: Pixabay

"Julija 2022 smo poslali na Upravno enoto v Ljubljani urgentni zahtevek za razrešitev vloge fanta iz Afganistana, ki je že eno leto čakal na izdajo potnega lista za tujca. Zapletlo se je pri pridobivanju listin, predvsem potrdila o nekaznovanosti, ki ga iz očitnih razlogov – vzpostavitve talibanskega režima v tem času – ni mogel pridobiti. A upravna enota je vseeno poslala poziv za dopolnitev prošnje in v njem zapisala, da je ministrstvo za zunanje zadeve dobilo potrditev, da veleposlaništvo Islamske republike Afganistan na Dunaju trenutno normalno deluje. Tam naj bi prosilec dobil potrebni dokument. Seveda smo preverili to informacijo in dobili neposredni odziv afganistanskega veleposlaništva, da zaradi dolgotrajnih tehničnih težav ne morejo obravnavati vlog," samo enega od perečih primerov dolgotrajnosti in nerazumnih zahtev opiše Goran Lukić iz Delavske svetovalnice.

Da je prosilec prejel potni list, je trajalo 15 mesecev. Namesto potrdila o nekaznovanosti je že v začetni fazi postopka dal izjavo, v kateri je jasno povedal, da so jim dokumente in potrdila odvzeli talibani. Po zakonodaji se izjava, za katero je prosilec kazensko in premoženjsko odgovoren, dopušča v primerih, ko prosilec dokaže, da zahtevane listine res ne more pridobiti v državi izvora. Podeljen potni list mu zdaj velja eno leto. Kako dolgo bodo nato spet trajali postopki podaljšanja veljavnosti, lahko le ugiba.

A to ni edini tak primer, ko tujci iz nestabilnih ali celo nevarnih držav najdejo zaposlitev v Sloveniji, a jim nato z neživljenjskimi birokratskimi zahtevami otežijo bivanje pri nas oziroma jim celo onemogočijo prehajanje meje, saj ne uspejo dobiti ustreznih dokumentov v razumnem roku.

"Na terenu opažamo, da gre v Sloveniji za čudno kombinacijo prakse in zakonodaje, zaradi katere imajo tujci zelo hude težave pri pridobivanju kakršnih koli dovoljenj, dolgoročno pa to Slovenijo dela zelo neprivlačno za tujce," pojasni Urša Regvar, vodja področja azila in migracij v Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC). "Zakon je v večini zasnovan tako, da se poskuša na vsak način preprečevati zlorabe oziroma nekaj, kar naša oblast zelo rada poimenuje zloraba postopkov. Nikomur ni jasno, kaj ta zloraba postopkov je, niti ni statistike, ali prihaja do zlorab. Ampak v imenu zlorabe postopkov imamo zelo rigidno že zakonodajo, potem pa v praksi prihaja do tega, da imajo upravne enote pri odločanju izredne zaostanke in tujec mora v času enega postopka, ki lahko traja tudi leto ali več, večkrat predložit enaka potrdila, saj jim veljavnost po treh mesecih poteče," doda.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

MZZ: Slovenija ne priznava talibanskega režima kot legalne oblasti

Pri tem moramo po besedah Urše Regvar upoštevati, da tujci prihajajo iz različnih držav, nekatere so bolj urejene, nekatere manj. "V primeru Afganistana ali tudi kakšne druge države vlade oziroma oblasti v resnici sploh ni. In zakaj zahtevati od tujcev, da pridobijo potrdilo, katerega veljavnost je v resnici vprašljiva?" sprašuje naša sogovornica.

Tudi na ministrstvu za notranje zadeve so za MMC potrdili, da Slovenija, tako kot druge članice Evropske unije, ne priznava talibanskega režima kot legalne in legitimne oblasti v Afganistanu. In dodali, da se položaj človekovih pravic, zlasti pravic žensk, v Afganistanu še naprej slabša, prav tako je skrb vzbujajoč varnostni položaj.

A kljub temu na Upravni enoti Ljubljana stojijo postopki v primeru mlade Afganistanke, ki si je v Sloveniji našla delo, zahtevanega dokumenta pa iz svoje države ne more pridobiti tudi zato, ker obstaja varnostno tveganje za njeno družino, ki še ostaja v Afganistanu. Na vprašanje, ali pri presojanju vlog prosilcev iz Afganistana upoštevajo objektivna dejstva in trenutne razmere v tej državi, so z UE-ja Ljubljana odgovorili, da "uradniki zahtevajo zgolj tisto dokumentacijo, ki jo predpisuje zakon o tujcih. Če tujci prihajajo iz specifičnih okolij (ne samo Afganistana), pa se individualno pri vsaki vlogi presojajo okoliščine."

V času, ko tujec oziroma tujka čaka na razrešitev prošnje, pri nas ne more opravljati dela, zaradi katerega je prišel v državo, je brez zdravstvenega zavarovanja, ne more v Sloveniji odpreti bančnega računa.

Ministrstvo da navodila, od enot pa je odvisno, kako in kdaj jih upoštevajo

"Ministrstvo za notranje zadeve upravnim enotam daje navodila, kako naj ravnajo oziroma kako naj si razlagajo določene zakonske določbe, ampak v resnici je od posamezne odločevalke oziroma svetovalke, predvsem pa tudi od vodje odvisno, kako se bo to v praksi interpretiralo in ali se bodo ta navodila upoštevala," poudari Urša Regvar iz PIC-a. Pri tem doda, da moramo samostojnosti in fleksibilnosti odločevalcev do neke mere spodbujati, ker lahko prinese pozitivne rezultate. Odgovorna oseba v upravnem postopku namreč mora ugotoviti vsa dejstva in okoliščine posameznega primera, ker dva primera nista enaka. Na "upravnih enotah, predvsem pa na ministrstvih, pa morajo svoje osebje strokovno usposabljati, da imajo vsa orodja, da to lahko počnejo".

Na Upravno enoto Ljubljana smo zato povprašali, ali imajo kakšna interna navodila, da bi vsi svetovalci vedeli, kako ravnati v primerih držav, kjer oblast dejansko ne deluje oziroma je Slovenija ne priznava. Odgovorili so, da tematiko sproti obravnavajo na sestankih. "Navodil ni, vsak primer se obravnava individualno." Po njihovih pojasnilih vodja oddelka nadzoruje delo uradnikov, "stranka pa ima vedno možnost podaje pritožbe, če meni, da se njena vloga ne vodi pravilno in v skladu z zakonom."

Začaran krog: premalo kadra, nizke plače, množične odpovedi

Težava pa ni le v togosti zakonodaje, ki se je z zadnjo spremembo zakona o tujcih leta 2019 še zaostrila, temveč tudi v kroničnem pomanjkanju kadra na upravnih enotah, nizkih plačah in posledično množičnih odhodih zaposlenih. Gre za začaran krog, poudari Goran Lukić iz Delavske svetovalnice: "Prihod prošenj tujcev in zadev v obravnavo je eksponentno večji kot prihod novega kadra, ki ga je najprej treba uvesti in izobraziti. S tem se ukvarjajo starejši svetovalci, ki zato manj časa namenijo reševanju vlog."

Težave so predvsem na upravnih enotah v urbanih središčih. Na UE-ju Ljubljana je bilo tako konec decembra na oddelku za tujce nerešenih okoli 16.000 vlog. Lani so prejeli 39.000 vlog, rešili so jih 23.000.

"Zamude so posledica podhranjenosti kadra, slabih plač, posledično se dela več nadur, a dolgoročno je s tem kader le vedno bolj izžet in manj storilen," opiše Barbara Krampač, nekdanja zaposlena na oddelku za tujce na UE-ju Ljubljana. Svetovalec začetnik obravnava okoli 600 vlog, izkušeni svetovalec pa tudi do 1500 prošenj. "V slabem položaju niso le tujci, ampak tudi zaposleni. Sama sem imela težave s spanjem, saj so se mi ponoči prikazovala vsa imena in priimki, vedela sem, da so prišle dopolnitve njihovih vlog, ampak preprosto nisem več vedela, česa naj se najprej lotim," doda.

Na težave s kadri na upravnih enotah se opozarja že kar nekaj časa. Velike obremenitve in nizko plačilo so med glavnimi razlogi, zakaj veliko zaposlenih odide priložnost iskat drugam. Podatki z Upravne enote Ljubljana kažejo, da je samo lani odšlo 41 uslužbencev – 19 jih je dalo odpovedi, pet se jih je upokojilo, desetim se je iztekla pogodba za določen čas, pet jih je moralo oditi, ker niso opravili strokovnega izpita, izrekli pa so tudi eno izredno odpoved in eno začasno prekinitev dela.

Da bi lahko zmanjšali zaostanke, na UE-ju Ljubljana pravijo, da bi potrebovali vsaj deset novih zaposlitev. Kot samostojni svetovalec pa lahko novi zaposleni dela šele po šestih mesecih.

Petek, 27. 1.

* Po objavi članka so nam iz Upravne enote Ljubljana sporočili, da se je Ministrstvo za javno upravo odzvalo z odobritvijo desetih dodatnih zaposlitev v Sektorju za matične zadeve, tujce in državljanstva. "Zavedamo se, da z novimi zaposlitvami težave ne bodo odpravljene hipno," so dodali.

Na upravnih enotah so že poskusili z notranjo reorganizacijo – na okencih pred prosilci so le referenti, ki pobirajo vloge, medtem ko svetovalci vloge le rešujejo. A omare ostajajo polne prošenj. Foto: Pixabay
Na upravnih enotah so že poskusili z notranjo reorganizacijo – na okencih pred prosilci so le referenti, ki pobirajo vloge, medtem ko svetovalci vloge le rešujejo. A omare ostajajo polne prošenj. Foto: Pixabay

"Tukaj je torej več težav: rigidnost plačnega sistema, ki bi ga bilo treba postaviti na prave temelje, rigidnost institucij, na primer ministrstva za javno upravo, kjer traja absolutno predolgo, da se odpre kadrovski načrt in zaposlijo novi ljudje, težave z zakonodajo, ki ni dovolj fleksibilna. A vsega tega se ne da reševati le s popravljanjem enega koleščka, ampak je treba vse obravnavati hkrati, če želimo kak učinek. Torej plačno politiko, kadrovsko politiko in zakonodajo," povzame Goran Lukić.

Novela zakona o tujcih naj bi bila sprejeta v nekaj mesecih

Na ministrstvu za notranje zadeve so pred dnevi sporočili, da pripravljajo novelo zakona o tujcih, ki bo v obravnavo v parlament šla po nujnem postopku. Omogočila bo, da bo v izjemnih primerih omogočen prenos krajevne pristojnosti z bolj obremenjenih upravnih enot na manj obremenjene. Prav tako bi bilo mogoče vročanje (podaljšanih) dovoljenj za začasno prebivanje in stalno prebivanje po pošti in hrambo prstnih odtisov tudi za uporabo v postopku podaljšanja dovoljenj. Novelo naj bi sprejeli še v prvi četrtini tega leta.

A to po mnenju pravnice Urše Regvar iz PIC-a ne bo dovolj: "Menim, da oblast ne razume kompleksnosti tega sistemskega problema. Tega ne moreš rešiti samo z novimi zaposlitvami in prerazporeditvami. Slovenija potrebuje zelo dober strateški načrt, kaj so naše potrebe in kako lahko s tujci, ki prihajajo, te potrebe naslovimo. Nato se lahko začnemo odprto pogovarjati, ali bo postavljen sistem sploh še vzdržen, saj je trenutno tik pred kolapsom. V praksi tudi s prihodom ukrajinskih državljanov vidimo, da se število migrantov veča. To je naravna posledica tega, kar se dogaja v svetu, zato moramo ta vprašanja reševati, a ne samo tako, da breme prenašamo na odločevalce, ampak da Slovenija oblikuje jasno strategijo, kaj hoče, in da temu prilagodi zakonodajo in prakso."