Foto: BoBo/Igor Kupljenik
Foto: BoBo/Igor Kupljenik

V SD-ju, ki bo imel aprila izredni volilni kongres, se je prejšnji teden iztekel rok za evidentiranje kandidatov za vodstvene funkcije v stranki, v torek opolnoči pa se bo iztekel rok, do katerega lahko kandidati podajo soglasje h kandidaturi.

Podajo soglasja sta doslej potrdila župan Ajdovščine Tadej Beočanin in evropski poslanec Milan Brglez. "Po pogovoru s številnimi člani stranke in lokalnimi odbori SD-ja sem se odločil, da podam soglasje h kandidaturi za predsednika SD-ja. Več informacij in pojasnil o tej odločitvi bom posredoval v naslednjih dneh," je sporočil Brglez.

Soglasje namerava podati tudi vodja poslancev SD-ja Jani Prednik, ki se je doslej že večkrat spogledoval z mestom na vrhu SD-ja. Tik pred zadnjim kongresom, oktobra 2022, se je sicer odločil, da soglasja ne bo podal.

Še pred tem je na kongresu leta 2020 izzval, sicer neuspešno, a vendarle s skoraj tretjinsko podporo delegatov, aktualno predsednico stranke Tanjo Fajon, ki je sicer vse od napovedi kongresa skrivnostna glede svoje odločitve glede vnovične kandidature. "Bom komentirala, ko se vrnem iz Bruslja in bodo postopki zaključeni," je dejala v ponedeljek. Po načrtih bo svojo odločitev uradno sporočila v sredo v izjavi za medije, iz stranke pa medtem prihajajo vse glasnejši signali, da naj bi se Fajon s čela SD-ja poslovila.

Medtem je odločitev, da se ne bo podal v bitko za predsedniško mesto ali katero od drugih vodstvenih funkcij, sprejel sedanji v. d. glavnega tajnika Matevž Frangež. K temu ga je sicer močno nagovarjalo članstvo. "Vedno sem vedel, da bom nekoč vodil socialno demokracijo. (...) Če kdaj, bi zdaj moral biti čas, da stopim naprej. Ker imam vizijo in ker morda vem, kako stranko preobraziti v odprto, demokratično, vključujočo in k rezultatom osredotočeno platformo," je zapisal na družbenem omrežju Facebook. A kot je pojasnil, se za to ni odločil, saj bi največjo ceno njegovega političnega delovanja in odsotnosti plačali njegovi najbližji.

Kot je dejal v izjavi za medije, je njegova naloga v funkciji glavnega tajnika zdaj "poskrbeti za integriteto vseh postopkov in poskrbeti, da bo kongres Socialnih demokratov dobro organiziran dogodek, ki bo omogočil tudi dobre demokratične odločitve našega članstva". Sam si želi izbire med čim več kandidati, ki bodo predstavili svoje "recepte" za prihodnost SD-ja. "Demokracija je dobra takrat, kadar imamo izbiro, če vemo, da ne izbiramo samo med imeni in priimki, ampak tudi med koncepti in idejami," je še dodal.

Prav tako se v boj za predsedniško mesto v stranki ne bo podal aktualni minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek.

Ali se Tanja Fajon poslavlja od vodenja SD-ja?

Kandidatura Andreje Katič za podpredsednico SD-ja?

Svojo odločitev za oddajo soglasja pa naj bi še vedno tehtali nekateri drugi kandidati, med drugim ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki je v torek medijem dejala, da razmišlja, da se aktivneje vključi v stranko.

Preden bo sprejela odločitev, pa se morajo v stranki še pogovoriti in izmenjati informacije, "kdo so vsi tisti, ki resno razmišljajo o tem, da bi dali soglasje za predsednika". Na podlagi tega bo odločitev sprejela tudi sama. "Odločilno zame bo, da bom presodila, da imamo najmanj dva zelo dobra kandidata za predsednika stranke," je odločena Katič, ki se, kot je bilo doslej zaznati, bolj nagiba k temu, da bi podala soglasje h kandidaturi za podpredsedniško mesto.

SD ima sicer skladno s statutom dva podpredsednika in dve podpredsednici. Svojo vnovično kandidaturo sta že potrdila sedanja podpredsednika, evropski poslanec Matjaž Nemec in poslanka Meira Hot, za to funkcijo v stranki se bosta prav tako potegovala predsednik Mladega foruma SD-ja Luka Goršek in poslanec Damijan Zrim.

Kot kaže, bo vse prej kot enostaven del kadrovske križanke SD-ja izbira novega glavnega tajnika, ki bo stranko prevzel v najbrž nezavidljivem položaju.

Lista evidentiranih kandidatov za vsako od vodstvenih funkcij je sicer dolga. Za mesto predsednika oz. predsednico stranke je evidentiranih 22 kandidatov, za mesto glavnega tajnika 42, za štiri podpredsedniška mesta pa 56 kandidatov, za 16 voljenih članov predsedstva 188 kandidatov, za predsednika oz. predsednico nadzornega odbora 32 kandidatov, za člane nadzornega odbora pa 64 kandidatov.

Ko bo znano, kdo je podal soglasje h kandidaturi, bo znana tudi kandidatna lista za volilni kongres, ki jo bo nato, predvidoma še v tem tednu, potrdilo tudi predsedstvo SD-ja.

V SD-ju se na volilni kongres podajajo po tistem, ko je stranko močno zatresla afera ob nakupu stavbe za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani, ki je s čela ministrstva za pravosodje odnesla ministrico iz njihove kvote Dominiko Švarc Pipan. Ta je po večtedenskem razčiščevanju odstopila z ministrske funkcije, še pred tem pa izstopila iz stranke. S funkcije je odstopil tudi glavni tajnik SD-ja Klemen Žibert.

Esih in Kršinar o burnem dogajanju v SD-ju