Andrej Šircelj (SDS) je odločno zavrnil Jankovićeve trditve, da se izvaja kakršna koli strahovlada. Foto: BoBo
Andrej Šircelj (SDS) je odločno zavrnil Jankovićeve trditve, da se izvaja kakršna koli strahovlada. Foto: BoBo

Državna blagajna žal ni vreča brez dna in nedopustno je, da se država zadolžuje za plače javnih uslužbencev in socialne transfere. Zato državljani in tudi politika pričakujejo, da vlada potegne prave ukrepe.

Kristina Valenčič


"Ravno nasprotno. V SDS-u se zavedamo, da je zadnji čas, da se ukrepi sprejmejo v taki ali drugačni obliki, predvsem pa skupaj s socialnimi partnerji,"
je zatrdil.

Izpostavil je, da je rdeča nit varčevalnih ukrepov zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, ki znaša že šest odstotkov, in zaustavitev javnega zadolževanja. Kot pravi, to niso varčevalni ukrepi, ampak ukrepi za omejitev porabe na tisto, kar ustvarimo, ki naj bi skupaj z zlatim pravilom omogočili uravnoteženje državnega proračuna do leta 2015.

Temu naj bi sledili tudi ukrepi, ki bodo šli v smeri večje konkurenčnosti gospodarstva, sanacije bank in zaostrene odgovornosti lastnikov podjetij. Načrtovani so tudi ukrepi, s katerimi naj bi vlada, kot pravi Šircelj, pri sebi privarčevala nekaj deset milijonov evrov, predvsem pri materialnih stroških.

O Jankovićevem predlogu, naj se dvigne DDV, je dejal, da gre za regresiven davek, ki bi pomenil udarec najšibkejšim, na drugi strani pa bi zmanjšal konkurenčnost slovenskih izdelkov, kar bi pomenilo odliv kupne moči v druge države. "Ta ukrep je v tem primeru prenagljen in nepotreben," je prepričan Šircelj.

Tonin: Brez ukrepov bodo bonitetne ocene še padale
Matej Tonin
(NSi) je poudaril, da je stanje v državi resno, saj smo v zadnjih letih porabili dve milijardi več, kot je bilo prihodkov v proračun, javni dolg pa je narasel na 17 milijard evrov. Če vlada predlaganih ukrepov ne bo izpeljala, bo, kot trdi, sledi še večji padec bonitetnih ocen države, stroški države pa se bodo s tem še povečali.

Na očitke, da vlada ni socialno čuteča, je odgovoril, da se predlagani ukrepi razlikujejo glede na socialni status prebivalstva, kar pomeni, da najšibkejši ne bodo nosili istega bremena kot drugi. "Te stvari nekateri namerno spregledajo. Enostavno ni res, da tolčemo po najšibkejših," je poudaril.

Dejal je, da se zaveda, da se je opoziciji najlažje oprijeti demagogije, vendar je kljub temu pozval, da predložijo konkretne ukrepe, "kot je to opozicija počela v prejšnjih letih". Če ukrepi ne bodo sprejeti, to pomeni padec vlade in novo politično krizo, zato se Tonin sprašuje, ali je cilj opozicije delati za Slovenijo ali jo zlomiti.

Valenčičeva: Nedopustno je, da se država zadolžuje za plače javnih uslužbencev
V Listi Virant se zavedajo finančnega položaja Slovenije in upajo, da se tega vsak dan bolj zavedajo tudi državljani, socialni partnerji in opozicija, je v DZ-ju dejala poslanka Liste Virant Kristina Valenčič. V stranki verjamejo, da je sveženj varčevalnih ukrepov pravičen in nujen, zato računajo "na razumnost vseh deležnikov v pogajanjih".

"Državna blagajna žal ni vreča brez dna in nedopustno je, da se država zadolžuje za plače javnih uslužbencev in socialne transfere. Zato državljani in tudi politika pričakujejo, da vlada potegne prave ukrepe," je povedala.

Sveženj ukrepov je vlada že pripravila, na mizi ga imajo socialni partnerji. V Listi Virant ga podpirajo in po besedah poslanke verjamejo, da je pravičen, ob čemer so prepričani, da ne bodo finančno ogrozili oz. poslabšali položaja najšibkejših v državi.

Zavedajo se namreč, pravi Valenčičeva, v kakšnem stanju je Slovenija v tem trenutku. Po njenih besedah se zavedajo tudi tega, da ti varčevalni ukrepi Slovenije ne bodo popeljali na pot gospodarskega razvoja, temveč bodo potrebni še drugi ukrepi, ki se jih je vlada že lotila.

SLS: Rez v državne izdatke edina možnost
Vladna koalicija nima druge izbire, kot da ostro zareže v državne izdatke, je poudaril vodja poslanske skupine SLS-a Mihael Prevc. Kot je dodal, je celoten varčevalni paket naravnan tako, da deluje progresivno in da se bodo morali najbolj odrekati tisti z večjimi dohodki.

O predlogu opozicije, da je rešitev zviševanje davkov in pospešeno državno vlaganje, je dejal, da gre tu za enega izmed konceptov ekonomske politike, za katerega je bilo veliko priložnosti v preteklih letih, da pa denar, pridobljen z zadolževanjem, ni našel poti v vlaganja in gospodarski razvoj, temveč je nadomeščal manjkajoča sredstva pri tekoči porabi. Meni, da država v prihodnje ne bi več zmogla redno servisirati tekočih obveznosti, če še naprej najemala veliko dodatnih posojil. Zato je najbolj učinkovit takojšnji ukrep prav omejevanje državne porabe.

Državna blagajna žal ni vreča brez dna in nedopustno je, da se država zadolžuje za plače javnih uslužbencev in socialne transfere. Zato državljani in tudi politika pričakujejo, da vlada potegne prave ukrepe.

Kristina Valenčič