Novinarka Slovenskih novic Ksenija Koren meni, da lahko pri tajnem glasovanju zmeraj nastanejo zapleti. Foto: Osebni arhiv
Novinarka Slovenskih novic Ksenija Koren meni, da lahko pri tajnem glasovanju zmeraj nastanejo zapleti. Foto: Osebni arhiv

Sicer pa je 28. januar za Slovence že v preteklosti bil prelomen dan. Leta 2004 smo na ta dan ratificirali pogodbo z EU-jem. Luzerju tega dne naj bo v uteho, da je na ta dan umrl tudi Karl Veliki.

Ksenija Koren
Darko Štrajn
"Glavno vprašanje pa ni varčevati ali ne, ampak, kaj se bo v imenu tega varčevanja uničevalo?" trdi Darko Štrajn. Foto: BoBo

Namen je čisto jasen. Žal gospodu Janši ni mogoče verjeti, da bi kar koli spremenil in se nenadoma demokratiziral.

Darko Štrajn o sprejetju novele zakona o vladi

DZ bo na današnji izredni seji po padcu predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića v drugem poskusu volil novega mandatarja. Kandidat za ta položaj je zdaj predsednik SDS-a Janez Janša. O dogajanju po Jankovićevi neizvolitvi in o pričakovanjih pred konstituiranjem desnosredinske vlade smo se na MMC-ju pogovarjali z novinarko Ksenijo Koren in političnim analitikom Darkom Štrajnom.

MMC je poročal:
Janša izvoljen z 51 glasovi
Novi mandatar: To je zmaga razuma
Predstavitev programskih zasnov vlade
Odzivi na izvolitev: Türkove želje Janši

Korenova: 28. januar je bil za Slovence že v preteklosti prelomen dan
Korenova je glede današnjega glasovanja o mandatarju opozorila, da lahko pri tajnem glasovanju zmeraj nastanejo zapleti, ki po njenih besedah niso le mogoči, ampak celo verjetni, zlasti v položaju, ko gre za tako velike "stave". "Končno gre za bitko o tem, kdo bo vladal zadnjemu delu tranzicije. Sicer pa je 28. januar za Slovence že v preteklosti bil prelomen dan. Leta 2004 smo na ta dan ratificirali pogodbo z EU-jem. Luzerju tega dne naj bo v uteho, da je na ta dan umrl tudi Karel Veliki," je dejala.

Nasprotno Štrajn dvomi, da bi lahko pred glasovanjem o mandatarju v DZ-ju nastali kakšni nepričakovani zapleti, razen če se ne bo, kot pravi, na javnih prostorih pred DZ-jem ali pa kje drugje pokazala kakšna ljudska jeza.

Štrajn: Predsednik je "imenoval prava dejstva"
Poteza predsednika republike Danila Türka, ki v drugem krogu ni predlagal kandidata za mandatarja, Janšo pa je označil za kandidata brez polne legitimnosti, je bila za Korenovo pričakovana, saj je predsednik, kot pravi, "letos na reelekciji in jasno je s tem pokazal, od koga jeseni pričakuje podporo". "Skušal je ravnati všečno. Najbrž jeseni računa na volivce Pozitivne Slovenije. Ravnal je torej popolnoma legitimno."

Štrajn je poudaril, da je bila to edina korektna poteza, ki jo je lahko kot predsednik republike sploh naredil. S tem je po njegovem mnenju "imenoval prava dejstva", ki jih vidi vsaj okoli 70 odstotkov Slovenije.

Korenova: Verjamem, da bosta Pahor in Janković držala obljube
Glede odziva Zorana Jankovića in predsednika SD-ja Boruta Pahorja na podpis koalicijske pogodbe, ki sta oba napovedala, da bosta njuni stranki tvorili konstruktivno in državotvorno opozicijo, je zatrdil, da vsekakor tako destruktivna opozicija, kot je bila prejšnja, ne moreta biti, tudi če bi hoteli.

"Politiki radi obljubljajo. Verjamem, da bosta v razmerah gospodarske agonije svoje obljube držala. Gotovo ju bodo volivci nagradili," pa je zatrdila Korenova.

Pojasnila sta nam tudi svoje stališče do zakona o vladi, s katerim se zmanjšuje število ministrstev, ustanavlja ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter uvršča tožilstvo pod okrilje MNZ-ja. "Reči, to je dobro ali slabo, je tako, kot danes ocenjevati vlado, ki je še nimamo. Če bo ta odločitev Janševe koalicije najbolj vznemirila javnost in vplivala na življenje ljudi, smo na varni strani radarja, kot bi dejal Borut Pahor," je pojasnila Korenova.

"Kar zadeva ministrstvo za kulturo, je jasno, da gre za neko simboliko in za poseben položaj kulture v Sloveniji, ki je nekako legitimen. Drugače pa ni toliko pomembno število ministrstev, ampak prestrukturiranje vlade, kakršno je v imenu tega zmanjševanja narejeno. Tukaj je najbolj očitna ta zadeva s tožilstvom in policijo, pri čemer je popolnoma razvidno, da gre za to, da se zaščiti in prikrije vsa početja, tako Janševe stranke kot vseh, ki so z njo povezano delovali od prodaje orožja naprej," pa je opozoril Štrajn.

Štrajn: Vprašanje je, kaj se bo v imenu varčevanja uničevalo
Sogovornika smo povprašali tudi o njunem pogledu na napovedano varčevanje v prihajajočem mandatu. Štrajn pravi, da težko reče, ali bo to varčevanje uspešno, saj po njegovem mnenju tudi Evropa ne ve, ali bo s svojim varčevalnim svežnjem uspešna. "Razumem, da Slovenija mora varčevati. To bi počela pod katero koli vlado. Glavno vprašanje pa ni varčevati ali ne, ampak kaj se bo v imenu tega varčevanja uničevalo," je sklenil.

"Če jim ne bo uspelo, bo to slabo za vse nas. In nihče ne bo imel pravice reči 'so what'," pa je poudarila Korenova.

Sicer pa je 28. januar za Slovence že v preteklosti bil prelomen dan. Leta 2004 smo na ta dan ratificirali pogodbo z EU-jem. Luzerju tega dne naj bo v uteho, da je na ta dan umrl tudi Karl Veliki.

Ksenija Koren

Namen je čisto jasen. Žal gospodu Janši ni mogoče verjeti, da bi kar koli spremenil in se nenadoma demokratiziral.

Darko Štrajn o sprejetju novele zakona o vladi