"Zavedamo se, da je smiselno oblikovati liberalno-socialni blok, a mora biti zasnovan na zaupanju in iskrenosti ter zelo jasni ločnici, s kom se lahko sodeluje in s kom ne. S strankami, ki počasi posegajo v polje skrajne desnice, naš liberalni blok ne more sodelovati," je bil jasen Brane Golubović. Če SMC meni, da lahko sodeluje s SDS-om, potem skupna lista SMC-ja in LMŠ-ja ni mogoča, je še navedel.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

"Naš cilj je bil jasen: skupen nastop in zmaga na volitvah in po njih oblikovanje vlade brez SDS-a. Drugi cilj je bil združitev strank. Ta dva cilja sta še na mizi, ampak ko se vodstvo SMC-ja pogaja o vstopu v vlado Janeza Janše, ostaja vedno manj časa, da se pogovorimo o skupnem nastopu na volitvah," je še dodal.

Na vprašanje, ali bi LMŠ, ki se sicer zavzema za predčasne volitve, vendarle bil pripravljena podpreti kakšno drugačno koalicijo, pa je dejal le, da si težko predstavlja koalicijo, v kateri bi sodelovali tako Levica kot NSi.

Dokler ne prejme odgovora na zahteve, Pivčeva nima povoda za sklic organov stranke

Poslanska skupina DeSUS-a je natančneje finančno ovrednotila in po pomembnosti razvrstila vsebinske zahteve za vstop v vlado pod vodstvom SDS-a. Predsednica DeSUS-a Aleksandra Pivec pričakuje, da se bo v pogajanjih ta teden še kaj zgodilo in bodo prejeli odgovor SDS-a glede prioritet. Kot je razkrila Pivčeva, so bili dogovorjeni, da bi se predsedniki potencialnih partneric sešli danes zvečer, a uradnega povabila še nima. Glede na to, da nimajo odgovora na vsebinske zahteve, pa dvomi, da se bodo sešli.

A če v DeSUS-u ne bodo prejeli odgovora na vsebinske zahteve, vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša prihodnji teden na posvetu pri predsedniku republike Borutu Pahorju ne bo dal pozitivnega signala za vstop v vlado, o kateri se pogajajo SDS, SMC, NSi in DeSUS, je pojasnila Pivčeva. Po njenih besedah so s poslansko skupino še enkrat pregledali vsebinske prioritete stranke in jih razvrstili tako, kot jih bodo po pomembnosti pogojevali v nadaljnjih pogajanjih. Vse namreč verjetno ne bodo izvedljive, ugotavlja Pivčeva.

Na prvem mestu je odprava krivic, ki so nastale v obdobju varčevanja, zatem sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi skupaj z zdravstveno reformo, vključno z vprašanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Na tretje mesto so uvrstili skrajšanje obdobja za zvišanje odmernega odstotka za pokojnine s šest na štiri leta, zatem ureditev vdovskih in kmečkih pokojnin in izgradnjo domov za starejše. Prednostno želijo zagotovilo za gradnjo vsaj dveh domov letno iz javnih sredstev. Na šestem mestu prioritet navajajo demografski sklad.

Predsednica stranke je poudarila, da so prioritete sicer vredne okoli dve milijardi evrov, a porazdeljeno na dve leti mandata. V prvem letu na okoli 900 milijonov evrov, v drugem letu pa vključno s posledicami ureditve dolgotrajne oskrbe 1,1 milijarde evrov. Po trditvah Pivčeve o kadrih na pogajanjih za novo vlado še niso govorili, je pa DeSUS svoje kadrovske želje oz. zahteve razgrnil že na prvem sestanku s SDS-om in pri tem vztrajajo. Želijo si ohraniti vodenje ministrstva za kmetijstvo, prevzeti vodenje ministrstva za zdravje ali ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, predlagali pa so tudi ustanovitev urada za demografska vprašanja, ki bi koordiniral vse resorje in skrbel za izvedbo vsebin, ki jih DeSUS poudarja kot prioritete.

Podpora poslancev DeSUS-a vladi Janeza Janše je odvisna od tega, ali bodo prejeli zagotovilo, da bodo njihove vsebinske zahteve lahko vključili v koalicijsko pogodbo. Kdaj slednjo pričakuje, Pivčeva ne ve. Ocenjuje pa, da se zapletajo pogajanja že na ravni vsebine, predvsem pri finančni zmožnosti za njihovo izvedbo.

Donald Tusk: Dobra koalicija za Slovenijo še vedno mogoča

Predsednik NSi-ja Matej Tonin in predsednik Evropske ljudske stranke (EPP) Donald Tusk sta v Bruslju govorila o politični krizi v Sloveniji, je na Twitterju zapisal Tonin. Tusk je ob tem tvitnil, da je "dobra koalicija za Slovenijo še vedno mogoča", in pozval stranki, ki sta članici EPP-ja, naj te možnosti ne zapravita.

"S predsednikom EPP-ja Donaldom Tuskom sva govorila o aktualni politični krizi v Sloveniji. Izrazil je zadovoljstvo, da je NSi stranka dialoga, ki išče učinkovite rešitve za slovenske izzive. Podpira tudi naše aktivnosti, da se v še večji meri uveljavijo načela demokracije in pravne države," je zapisal predsednik NSi-ja.

Nekdanji predsednik Evropskega sveta pa je ob tem prek Twitterja sporočil: "Po dobrem pogovoru z Matejem Toninom vem, da je dobra koalicija za Slovenijo še vedno mogoča." "Stranke iz EPP-ja lahko v njej igrajo ključno vlogo in prevzamejo vodenje v parlamentu ter vladi. Prosim, ne zapravite te možnosti," je dodal. V konservativnem EPP-ju sta od slovenskih strank poleg NSi-ja še SDS in zunajparlamentarni SLS.

Matjaž Han: Čas ni na njihovi strani

Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han sicer ocenjuje, da bodo v primeru, da v prvem krogu Janši ne uspe sestaviti vlade, v drugem tisti, ki želijo ostati v parlamentu, poskušali z idejami o začasnih, tehničnih in drugih mandatarjih. A tu je po njegovih besedah prva odločitev na LMŠ-ju, če bi bil v neki drugi sestavi pripravljen sodelovati in podpreti kakšnega drugega mandatarja. "Za nas so pomembne vsebine," je dodal.

Glede uspeha pogajanj SDS-a, SMC-ja, DeSUS-a in NSi-ja o novi vladi je sicer nekoliko skeptičen, saj "čas ni na njihovi strani", rok za konec prvega kroga, v katerem lahko mandatarja predlaga predsednik republike, se namreč izteče 28. februarja in bi pogajalce lahko prehitel. "Pa ne podcenjujem Janeza Janše, nasprotno, ampak če bi imeli mašno narejeno, bi že povedali. Mislim, da imajo druge stranke težavo, ker se ne morejo odločiti. Paket je pripravljen, a Janša ne bo zavezal mašne, če ne bo darilo polno," je bil slikovit. Ob tem je opozoril, da se je v vmesnem času država ustavila in ne funkcionira. Stojijo projekti, razpisi, na ministrstvih pa "čakajo nove gospodarje".

Rudi Rizman o javnem pismu proti Janševi vladi