Na obrambnem ministrstvu so to zanikali in obenem objavili tudi zapis ministričinega sobotnega govora. Kot je razvidno iz zapisa, je Katičeva med drugim dejala, da je imel Toni Mrlak v času sestrelitve sicer status aktivne vojaške osebe v Jugoslovanski armadi (JLA), a da je bilo v postopkih ugotovljeno, da je pred nesrečnim dogodkom nesporno izrazil željo po prestopu v teritorialno obrambo. Omenila je, da je decembra 1993 takratni obrambni minister Janez Janša zapisal, da bi njegov status lahko izenačili s statusom pripadnika teritorialne obrambe (TO).

Ob tem je pojasnila tudi, da je imelo ob začetku agresije na Slovenijo več oseb, ki so prestopile na stran teritorialne obrambe še vedno status vojaških oseb Jugoslovanske armade in da je bil prebeg oziroma prestop skrbno načrtovan in koordiniran. "Zavedati se moramo, da prebeg oziroma prestop vojaške osebe s pomembno vojaško opremo, v tem primeru helikopterjem, na nasprotno stran zahteva časovno in organizacijsko zahtevnejše priprave, kot če gre za prestop pešaka. Žal se mu to ni posrečilo," je dejala.

"Nepotrebna smrt zavednega Slovenca" pa je tako po njenih besedah postala tudi stvar političnega obračunavanja in sprenevedanja posameznikov oziroma skupine. Kot je spomnila, je dobil Mrlak status padlega pripadnika teritorialne obrambe, njegova žena pa status svojca žrtve vojne za Slovenijo 1991. Po njenem prepričanju je nesprejemljivo, da se tragedija celo zlorablja za prisvajanje zaslug za uspešno ubranitev osamosvojitve Slovenije. "Po 27 letih se kot ministrica za obrambo počutim dolžno, da se poklonim Toniju Mrlaku in da se opravičim družini za žrtev, ki so jo dali za Slovenijo," je še dodala.

Društvo: Sporna je že udeležba ministrice
V Društvu Moris Kočevska Reka so prepričani, da je bila omenjena sestrelitev, kot je odločilo tudi sodišče, legalno in legitimno dejanje, saj je šlo za sovražni helikopter agresorske vojske. Kot je dejal predsednik društva Anton Krkovič, je sporna že sama udeležba ministrice na tem dogodku.
Katičeva je po njegovem mnenju s temi izjavami pritrdila obtožbam vdove umrlega pilota, pri čemer pa je, kot je navedel, sodišče odločilo, da je bila sestrelitev legalna in legitimna. "S tem se je ministrica nedopustno postavila nad pravnomočno razsodbo sodišča, za kar bo morala, po mojem trdnem prepričanju, tudi kazensko odgovarjati," je zapisal Krkovič.
Po njegovi oceni je to "nezaslišano in podlo" od prvega človeka ministrstva za obrambo samostojne in demokratične Slovenije, ki bi moral najtrdneje zastopati vrednote slovenske osamosvojitve. Če je Mrlak "resnično želel prestopiti v slovensko vojsko, je bila njegova smrt posebej tragična. A odgovornost zanjo ni na strani slovenskih branilcev," je še zapisal v pismu.
Ob tem je vprašal, čemu se je šla poklonit in kaj so tam proslavljali ter kdo je ukazal prisotnost garde Slovenske vojske (SV), opozoril pa je tudi, da na dogodku nihče ni niti z besedo omenil kopilota, ki je umrl skupaj z Mrlakom. Kot je pojasnil Krkovič, zaradi sobotnih dogodkov razmišlja tudi o kazenski ovadbi in civilni tožbi.

Krkovič je namreč kot poveljnik Brigade Moris, ki je bila zadolžena za varovanje najvišjih državnih organov Republike Slovenije v Ljubljani, ukazal sestrelitev omenjenega helikopterja. V Morisu pa so se v ponedeljek s pismom že obrnili na predsednika republike Boruta Pahorja, pozvali so ga, "da ukrepa z odločnim stališčem" in uporabi vso svojo avtoriteto za preprečitev izničevanja vrednot osamosvojitve in načrtnega ustvarjanja razkola v slovenskem narodu.