Kot je pojasnil prvi namestnik predsednika Računskega sodišča, je sodišče ugotovilo, da ministrstvo postopka za izdajo soglasja k podelitvi koncesije ni podrobneje določilo v svojih internih aktih. Prav tako ministrstvo ni dosledno preverjalo, ali podelitev posamezne koncesije pomeni tudi širitev mreže javne zdravstvene službe in je tako soglasja k nameravanim podelitvam v posameznih primerih podelilo brez predhodne preveritve.

Računsko sodišče je tako od ministrstva za zdravje zahtevalo, da v 90 dneh pripravi odzivno poročilo, kjer mora izkazati začetek dejavnosti za določitev standardov, prostorov, kadrov, materiala in opreme ter strokovno-tehničnih razmer v zdravstveni dejavnosti. Računsko sodišče pričakuje še določitev razporeda zdravniških delovnih mest v mreži javne zdravstvene službe in vzpostavitev nadzora nad izvajanjem vsaj laboratorijske medicine, in to na način, da se bo dalo preveriti finančne učinke, je še pojasnil Vesel.

Strm porast koncesij po letu 2004
Poleg ministrstva za zdravje je Računsko sodišče revidiralo še šest občin in njihove zdravstvene domove. Gre za Lenart, Novo mesto, Postojno, Slovensko Bistrico, Škofjo Loko in Vrhniko, revizija pa se nanaša na obdobje med letoma 2000 in 2006. Poročilo med drugim razkriva, da število podeljenih koncesij narašča že od leta 1993, strm porast podeljenih koncesij pa je zaznati po letu 2004.

Občine po ugotovitvah Računskega sodišča niso zagotovile ustreznih podlag za podeljevanje koncesij za opravljanje javne zdravstvene službe, saj niso prejele ustreznega strateškega dokumenta, ki bi določal dolgoročne usmeritve razvoja osnovnega zdravstvenega varstva v občini.

Trije od revidiranih zdravstvenih domov ne zagotavljajo več vseh dejavnosti, ki jih določa zakon, saj se je ponekod obseg programa splošnih ambulant in zobozdravstvene dejavnosti zmanjšal tudi za polovico. Računsko sodišče tako ugotavlja, da obstaja veliko tveganje, da zdravstveni domovi ne bodo mogli več izvajati svoje dejavnosti, če ministrstvo in občine ne bodo ukrepali.

A. M.