Peter Svetina. Foto: DZ/Teja Perko
Peter Svetina. Foto: DZ/Teja Perko

Odbor DZ-ja za delo, družino, socialne zadeve in invalide je kot zainteresirano delovno telo obravnaval letno poročilo varuha človekovih pravic za lani.

Varuh Peter Svetina je pri predstavitvi poročila s tega področja poudaril, da smo lahko nad uresničevanjem socialnih pravic resno zaskrbljeni.

Naštevanje kršitev, ki so jih izvedli državni organi

Zaskrbljenost je po njegovi oceni utemeljena. Od 473 ugotovljenih kršitev človekovih pravic in drugih nepravilnosti jih je največ oz. 66 namreč odpadlo na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pri centrih za socialno delo je ugotovil 11 kršitev, pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sedem in pri domovih za starejše šest.
Po Svetinovi presoji je nujno, da se z epidemijo spopadamo z upoštevanjem določenih standardov. Tako morajo biti sprejeti ukrepi legitimni, torej sorazmerni, nediskriminatorni in nujni za dosego cilja. Poleg tega morajo biti strokovno utemeljeni, zakoniti, časovno omejeni in sprejeti na pregleden način in po ustreznem postopku. Dejansko pa so se ukrepi prepogosto spreminjali. Posamezniki so jih težko razumeli in jim sledili, je bil kritičen.

Odziv vlade

Vlada se je sicer v skupnem odzivnem poročilu na varuhovo poročilo odzvala tudi na konkretna priporočila. Tako je denimo ob priporočilu za redno izvajanje raziskav o pojavnosti nasilja nad ženskami in nasilja v družini navedla, da ministrstvo za delo spremlja podatke preko evidenc centrov za socialno delo in preko poročanj koordinatoric za preprečevanje nasilja v okviru regijskih služb za koordinacijo in pomoč žrtvam. Pri priporočilu glede sistemizacije posebnega delovnega mesta romskega koordinatorja na centrih za socialno delo, ki pokrivajo področja občin z romskim predstavnikom v občinskem svetu, pa je navedla, da to glede na dane proračunske možnosti trenutno ni mogoče.

Veliko pobud, ki so jih prejeli, se je nanašalo na obiske pri stanovalcih v domovih. Pri varuhu so pri tem poudarjali, da je omejitev svobode gibanja mogoča samo pod pogoji, ki jih predvideva zakon.

Premalo je služb, ki bi nudile potrebno pomoč tistim, ki bi radi ostali doma in ne bi šli v institucijo, je nadalje opozoril Svetina. Tako bi se proces deinstitucionalizacije lahko učinkovito nadaljeval.

Veliko pobud, povezanih z epidemijo, je bilo tudi na področju otrok. Med drugim je bil kritičen do centrov za socialno delo. Ti morajo kar najbolj pomagati ljudem in jim nuditi vse potrebne informacije, tudi otrokom v zvezi z zagovorništvom. Ni dopustno, da otroci take informacije ne dobijo, je poudaril.
Pri zaposlovanju pa poročilo poudarja problem prekarizacije. Ministrstvo za delo naj prepove prekarna razmerja in predpiše sankcije, je pozval.

Cveto Uršič. Foto: Zajem zaslona
Cveto Uršič. Foto: Zajem zaslona

Uršič: Prišle so nove okoliščine

Državni sekretar na ministrstvu za delo Cveto Uršič je dejal, da so se glede ukrepov za omejitev epidemije posvetovali tudi z varuhom, tako glede ukrepov v domovih. A pri epidemiji je šlo za nove okoliščine, na katere so se morali hitro odzivati. V času epidemije so se razgalile tudi vsi težave, ki so se kopičile več let, je spomnil. Na ministrstvu delajo z najbolj ranljivimi skupinami, zato je področje zelo zahtevno, je dejal. Si pa po njegovih besedah kar najbolj prizadevajo, da bi spoštovali varuhova priporočila.

Kako je bilo na področju kulture in medijev

Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO
Uporabniki nasprotujejo spremembam, ki jih MOL predlaga za Metelkova mesto

Svetina je letno poročilo predstavil tudi članom odbora DZ-ja za kulturo. Poudaril je, da so ministrstvo za kulturo lani večkrat pozvali h konstruktivnemu dialogu z nevladnimi organizacijami na Metelkovi, ki jim je ministrstvo posredovalo predlog za sporazumno prekinitev najemne pogodbe.

"Opozorili smo, da je dolžnost države, da nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju človekovih pravic, pomaga pri uresničevanju njihovega poslanstva in odpravi nepotrebne, nezakonite ali arbitrarne omejitve prostora civilne družbe, še posebej tiste, ki se nanašajo na svobodo zbiranja, združevanja in izražanja," je ob tem opozoril Svetina.

Ignacija Firdl Jarc. Foto: BoBo
Ignacija Firdl Jarc. Foto: BoBo

Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc pa je poudarila, da se je problematika, naslovljena na ministrstvo, konstruktivno reševala. Kot je zatrdila, je ministrstvo skladno z vsemi pristojnostmi in pravnimi podlagami skušalo reševati odprta vprašanja z vsemi deležniki, ki delujejo na področju kulture. Prostori v državni stavbi na Metelkovi pa so po njenih besedah javna infrastruktura na področju kulture, ki se lahko dajo v brezplačno uporabo izvajalcem kulturnih programov in projektov, ne pa tudi nevladnim organizacijam z drugih področij. Ministrstvo je vse nevladne organizacije z Metelkove tudi povabilo na usklajevalne sestanke, a so jih te zavrnile, je še navedla.

Samozaposleni v kulturi: o dolgotrajnih postopkih in zamudah bo odločalo sodišče

Težave s pridobivanjem statusa

Po Svetinovih besedah so v preteklem letu obravnavali tudi kršitve pri vodenju postopkov za pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi in pravice do plačila prispevkov za socialno varstvo, ki kažejo na to, da ministrstvo krši načela ekonomičnosti postopka, načelo varstva pravic stranke v postopku in načelo dobrega upravljanja. To je po Svetinovih besedah pomenilo, da so se nekateri posamezniki vpisali v razvid v pričakovanju, da bodo imeli pravico do plačila prispevkov, do česar pa v nekaterih primerih ni prišlo.

Poslanska razprava

Na omenjene kršitve so opozorili tudi iz vrst LMŠ-ja in Levice, medtem ko se poslanci iz koalicijski vrst niso vključili v razpravo. Poslanka LMŠ-ja Lidija Divjak Mirnik je tako poudarila, da so samozaposleni v kulturi na podlagi zakonodaje upravičeni do prispevkov za pokojninsko, invalidsko, in zdravstveno zavarovanje. Poslanec Primož Siter (Levica) pa je opozoril, da so poglobljene stiske samozaposlenih v kulturi še bolj odprle vrzel med tistimi, ki so v kulturi samozaposleni, in med tistimi, ki imajo varnejšo obliko zaposlitve.

Varuh človekovih pravic je na seji dodal še nujnost izboljšanja dostopnosti televizijskih programov za ranljive skupine, predvsem za slepe in slabovidne, gluhe in naglušne ter starejše, ki se v vsakdanjem življenju srečujejo z različnimi težavami na področju dostopa do informacij, ki je ena izmed osnovnih pravic vsakega posameznika. Ministrstvo za kulturo so zato pozvali, da zagotovi finančne spodbude za izboljšanje TV-programov za slepe in slabovidne, kar je ministrstvo opredelilo kot svojo stalno nalogo, je pojasnil Svetina.

Ministrstvo EK-ju očita ignoriranje odgovorov vlade o svobodi medijev

Ob tem je opozoril tudi na stanje svobode medijev v Sloveniji. Oba javna servisa po njegovi presoji potrebujeta posebno pozornost in ne smeta postati "talca oziroma plen vsakokratnih zmagovalcev volitev". Za spodbujanje neodvisnega novinarstva pa je po Svetinovem mnenju treba občutno zmanjšati delež prekarno zaposlenih in poiskati trajnejše in varnejše oblike zaposlovanja novinarjev. "Prevladati mora zavedanje, da so novinarji pomemben steber demokratične družbe in da so vsi pritiski nanje nedopustni," je poudaril.