"Vsaka razstava Vermeerjevih del je senzacija sama po sebi," je dejala generalna direktorica Državnih umetniških zbirk Marion Ackermann.

V središču razstave je znamenita slika dekleta, ki bere pismo ob oknu iz zbirke muzeja, ki so jo razstavili po štiri leta trajajoči restavraciji. "Gre za ključno sliko," je dejal generalni direktor Stephan Koja. Vermeer je na njej upodobil pri oknu stoječe dekle, ki bere pismo, pri čemer svetloba nanjo pada z leve strani. "To označuje prehod v zrelega Vermeerja, ki ga poznamo in cenimo," je dodal.

Sliko, nastalo med letoma 1657 in 1659, je leta 1742 v Parizu pridobil saški volilni knez Friedrich August II., danes je eno od osrednjih del v muzeju. Od leta 1979 je bilo znano, da je v zgornjem delu doživela preslikavo, za katero se je v sklopu mednarodnega raziskovalnega projekta izkazalo, da je nastala po Vermeerjevi smrti.

Razkritje pod plastjo barve

Manj kot milimeter debelo plast barve so odstranili s skalpelom in pod njo razkrili podobo Amorja z lokom, puščicami in maskama, ki deluje kot slika v sliki. "Deček, ki je naslikan nad dekletom, jasno priča o tem, da dekle drži v rokah ljubezensko pismo," je povedala kustosinja Uta Neidhardt.

Vermeer se je rodil v Delftu. O njegovem življenju je malo zanesljivih podatkov. Večino časa je preživel v rojstnem kraju. Od leta 1653 je bil član slikarskega ceha. Ohranjenih je približno 40 njegovih del.

Mojstrsko je obvladal igro svetlobe in perspektivo. Znan je po jasnih, umirjenih interierjih, naslikanih z vsemi podrobnostmi, vendar v mehki, poetični luči in harmoničnih barvah. V enakem slogu je ustvaril tudi nekaj vedut in slik z nabožno vsebino.