Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 45 glasov Ocenite to novico!
Vpisa v poklicno izobraževanje je v zadnjih letih vse več, v gimnazije pa vse manj. Foto: BoBo
       Še posebej so ti poklici primerni za dijake, ki raje, kot da sedijo za knjigo, praktično oz. fizično delajo, razvijajo podjetništvo, tudi tako se lahko naredi lepa kariera.       
 Katja Pobega o praktičnih poklicih
Šolske potrebščine
Devetošolci bodo v petek in soboto na informativnem dnevu "skakali iz šole v šolo". Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
       Poglavitno je, da vsak devetošolec dobro razmisli o tem, kaj ga veseli, kaj so njegovi interesi, kaj morda želi početi v življenju. V skladu s tem predlagamo, kot omenjeno že zgoraj, da si podrobno pogledajo razpis za vpis novincev v srednje šole za prihodnje šolsko leto, ki je objavljen na spletnih straneh ministrstva. Z obiskom šole bodo nato devetošolci zaznali in občutili vzdušje in dogajanje na šoli, zagotovo si bodo razrešili marsikatero dilemo, še posebej tisti, ki so še neodločeni in pri svoji odločitvi kolebajo med več izobraževalnimi programi oziroma šolami. Predvsem pa, naj ne imajo zavor pri postavljanju vprašanj.       
 Mateja Gornik Mrvar
Na Gimnazijo Ravne na Koroškem je program farmacevtski tehnik pripeljalo sodelovanje s farmacevtskim podjetjem Lek. Foto: BoBo
       Napisal sem 30 strani dolg elaborat, kjer sem opisal demografske kazalnike in šolski prostor na Koroškem, težav je tukaj kar precej, otrok je veliko manj kot pred leti, število je padlo s tisoč na vsega 600 otrok, potem pa je tukaj Avstrija, ki nam "krade" dijake, saj veliko naših ljudi dela tam, kar je sicer dobro.       
 Dragomir Benko o demografiji
Na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli Piran bo v prihodnjem šolskem letu prvič stekel triletni poklicni program elektrikar. Foto: BoBo
Devetošolci morajo izbrati program, ki jih zanima, a ima hkrati dobro perspektivo zaposlitve. Foto: TV Slovenija
       Nekaj je treba nujno narediti, da se ne bo obrobje Slovenije še naprej tako praznilo, Koroška potrebuje projekte, kot je Lek, tretjo razvojno os, upam, da bomo politiko končno prepričali, da se izplača vlagati v ljudi.       
 Dragomir Benko

Dodaj v

"Nov srednješolski program je brezvezen, če ni povezan z gospodarstvom"

Vpis v gimnazije zadnja leta upada
7. februar 2018 ob 17:39
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Na informativnem dnevu naj premislijo, ali sta jim šola in program dovolj zanimiva ali v tem vidijo neko svojo pot, predvsem pa naj ne nasedajo, ker so to 'reklamni dnevi'," je poudarila Katja Pobega.

Devetošolci že lahko prebirajo razpis za vpis v prve letnike srednjih šol za prihodnje šolsko leto, od četrtka pa bo na voljo tudi razpis za vpis na univerze in koncesionirane samostojne visokošolske zavode. Letošnja generacija devetošolcev šteje 17.085 mladostnikov, ki bodo lahko kandidirali na več kot 23.600 srednješolskih vpisnih mest. Informativni dan na slovenskih srednjih in visokih šolah bo potekal v dveh terminih, in sicer v petek in soboto, 9. 2. in 10. 2. 2018, po celotni Sloveniji.

V letošnjem šolskem letu so se nekateri izobraževalni programi na določenih šolah že poskusno izvajali tudi v vajeniški obliki, in sicer za poklice mizar, kamnosek, orodjar in gostinec. V prihodnjem šolskem letu pa se bo mreža šol in izobraževalnih programov razširila še na poklice steklar, papirničar, slikopleskar in strojni mehanik, je za MMC pojasnila Mateja Gornik Mrvar s sektorja za srednje šole na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Prednost vajeniške oblike izobraževanja je zgodnejši stik z delodajalcem, praktične izkušnje pa zagotavljajo več možnosti za poznejšo zaposlitev. Gornik Mrvarjeva je pojasnila, da so nove poklicne srednješolske programe oblikovali prvenstveno glede na potrebe delodajalcev oz. gospodarstva. Tako sta nova programa dobili tudi Gimnazija na Ravnah na Koroškem ter Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran.

Sodelovanje z gospodarstvom prinaša razvoj
Nov štiriletni strokovni program farmacevtski tehnik so na Gimnaziji Ravne na Koroškem odprli, da bi zadostili potrebam farmacevtske družbe Lek, ki na Koroškem širi proizvodnjo, je za MMC pojasnil ravnatelj Dragomir Benko in dodal, da projekt na Koroškem podpirajo vsi, saj zagotavlja razvojno perspektivo za naprej. "Prvi dve leti je program farmacevtski tehnik zelo splošno obarvan, nato pa sledijo strokovne specifike," je pojasnil, zakaj so program priključili gimnaziji.

Na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli Piran pa bo v prihodnjem letu prvič stekel triletni poklicni program elektrikar. "Potrebe občine in na splošno gospodarstva so pokazale, da gre za deficitaren poklic, država je posledično za program razpisala štipendije v znesku 100 evrov mesečno," pa je za MMC dejala pomočnica ravnatelja Katja Pobega in dodala, da bo velik del programa obsegal praktičen del, ki bo potekal dva meseca na šolsko leto.

"Brezvezni programi kar tako"
"Kakršen koli nov srednješolski program je popolnoma brezvezen, če je kar tako, nujna je povezava z gospodarstvom, da ne zapravljamo davkoplačevalskega denarja in časa dijakov za jalove zadeve," je opozoril Benko in dodal, da mora biti ključno to, da dijake po koncu šolanja čaka perspektivna služba. "Država bi morala narediti red, škoda je, da zavaja mladino, starše in celotno družbo s številnimi nesmiselnimi programi," je dodal, da bi bila potrebna "čistka".

"Izobraževalni trendi morajo slediti temu, kar bo v prihodnosti prinesla blazna tehnologija in umetna inteligenca, mladi ljudje bodo morali biti čim bolj fleksibilni, spoznati se bodo morali na čim več različnih stvari, najpomembneje je, da bodo znali razmišljati, v štirih letih (srednje šole) morajo razviti odnos do ljudi, okolja, pa tudi samega sebe," je ravnatelj pojasnil, da so bolj splošno obarvani programi dobrodošli, saj v mladih spodbudijo radovednost na različnih področjih.

S postavitvijo novega programa po Benkovih besedah ni bilo težav. V okviru priprav so si ogledali Srednjo šolo za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani, kjer takšen program že izvajajo, posodobili pa so tudi učilnice za kemijo, sledila pa bo tudi priprava manjših laboratorijev za delo v 3. in 4. letniku, ko se bodo dijaki ukvarjati z res specifičnimi znanji. "Na področju specifičnih strokovnih predmetov nam bodo pomagali tudi strokovnjaki s področja industrijske farmacije, se pravi strokovnjaki Leka in Koroške lekarne," je še navedel.

Beg dijakov iz Koroške
S potrditvijo novega strokovnega programa na šolskem ministrstvu po Benkovih besedah ni bilo težav. "Napisal sem 30 strani dolg elaborat, kjer sem opisal demografske kazalnike in šolski prostor na Koroškem, težav je tukaj kar precej, otrok je veliko manj kot pred leti, število je padlo s tisoč na vsega 600 otrok, potem pa je tu Avstrija, ki nam "krade" dijake, saj veliko naših ljudi dela tam, kar je sicer dobro," je pojasnil Benko in dodal, da otroke sicer vpisujejo v Avstriji že v osnovno šolo.

Podpora je prišla tudi z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Fakultete za tehnologijo polimerov in predvsem od staršev ter otrok, ki so "zelo zainteresirani, saj bodo tukaj zaposlitve in štipendije". "Program je zanimiv in marsikdo se v življenju vidi v raziskovalno-laboratorijski in proizvodno-kemijski industriji, malce je res treba biti naravoslovno usmerjen, pomembna pa je tudi spretnost," je dodal.

"Nekaj je treba nujno narediti, da se ne bo obrobje Slovenije še naprej tako praznilo, Koroška potrebuje projekte, kot je Lek, tretjo razvojno os, upam, da bomo politiko končno prepričali, da se izplača vlagati v ljudi," je opozoril.

Praksa v Leku in Koroški lekarni
Praktično usposabljanje bodo dijaki strokovnega programa farmacevtski tehnik na ravenski gimnaziji opravljali v Leku in Koroški lekarni, kjer bodo imeli po opravljenem šolanju tudi odlične možnosti za zaposlitev. "V lekarniškem delu farmacije se dijaki naučijo mehkih veščin, kot sta komunikacija in odnosi, v tej smeri se bo moral spremeniti tudi gimnazijski program, v prihodnosti, ko bo tehnološke postopke namesto nas opravil robot, bo to še pomembnejše, mogoče bomo imeli takrat celo kakšen trenutek več prostega časa," je pojasnil Benko in dodal, da tudi razvoj mobilne tehnologije in pametnih telefonov vodi v brezosebne odnose, kar bi lahko bila po njegovem mnenju še velika težava.

Ravnatelj Benko upa, da bodo na informativni dan privabili zadostno število prihodnjih dijakov, tudi iz širše okolice in v smeri proti Velenju. Ministrstvo je namreč postavilo pogoj, da bo program stekel, če se vpiše vsaj 28 kandidatov. "Še ena takšna šola je v Rušah, ki pokriva bolj mariborski bazen, potem pa še v Novem mestu in Ljubljani, torej tam, kjer je močna farmacevtska industrija," je sklenil.

Po končanem programu farmacevtski tehnik se dijakom, sploh če opravijo na maturi tudi peti predmet, odpira pestra izbira študijskih programov, in sicer od farmacije do kemije itd., je naštel Benko.

Električarji bodo vajeništvo opravljali pri obrtnikih
K sodelovanju so po besedah Pobege na elektro šoli v Piranu povabili vse obrtnike s slovenske obale in izkazalo se je, da je interesa več kot dovolj. "Čim več prakse v resničnem delovnem okolju je pri poklicnem izobraževanju ključno," je pojasnila in dodala, da na ministrstvu, ker je elektrikar deficitaren poklic, s potrditvijo programa niso imeli težav, a za uspešen krst programa se bo zanj moralo odločiti vsaj 16 kandidatov.

Kaj bi svetovali prihodnjim dijakom?
Poleg tega, kaj nas zanima in nam je všeč, je vedno treba razmišljati tudi o tem, kako perspektivna je panoga, vprašati se je treba, kaj boš po končanem šolanju sploh lahko počel, je opozoril Benko. "Včasih je treba tudi potrpeti in se usesti za knjigo, ne pa stalno stremeti samo k temu, kako se bomo imeli 'fajn'," je poudaril enega izmed ključev do uspeha.

"Čisto mimo sebe in svojih interesov ne moreš iti, a prav je, da se usmeriš nekam, kjer je prihodnost, kjer je dobra možnost zaposlitve po šolanju," je pojasnila Pobega in dodala, da tehnični poklici definitivno so še vedno "poklici prihodnosti". "Še posebej so ti poklici primerni za dijake, ki raje, kot da sedijo za knjigo, praktično oz. fizično delajo, razvijajo podjetništvo, tudi tako se lahko naredi lepa kariera," je pojasnila in dodala, da je v vsakem deficitarnem poklicu več kot dovolj prostora za ustanovitev lastnega majhnega podjetja.

Informativni ali "reklamni" dan?
Katja Pobega dijakom svetuje, naj na informativnem dnevu prihodnji dijaki pozornost namenijo vsebini, kaj program ponuja in kakšne so možnosti za zaposlitev, ko ga končajo. "Naj premislijo, ali sta jim šola in program dovolj zanimiva ali v tem vidijo neko svojo pot, predvsem pa naj ne nasedajo vsemu, kar slišijo, ker so to 'reklamni dnevi'," je sklenila.

Ko dijaki med informativnim dnevom "skačejo iz šole v šolo", morajo pozornost nameniti predvsem temu, kako se šola predstavi, začutiti je treba utrip šole, je sklenil ravnatelj Benko.

"Poglavitno je, da vsak devetošolec dobro razmisli o tem, kaj ga veseli, kaj so njegovi interesi, kaj morda želi početi v življenju. V skladu s tem predlagamo, kot omenjeno že zgoraj, da si podrobno pogledajo razpis za vpis novincev v srednje šole za prihodnje šolsko leto, ki je objavljen na spletnih straneh ministrstva. Z obiskom šole bodo nato devetošolci zaznali in občutili vzdušje ter dogajanje na šoli, zagotovo si bodo razrešili marsikatero dilemo, še posebej tisti, ki so še neodločeni in pri svoji odločitvi kolebajo med več izobraževalnimi programi oziroma šolami. Predvsem pa, naj ne imajo zavor pri postavljanju vprašanj," pa je o informativnem dnevu dejala Gornik Mrvarjeva.

Podroben pregled razpisa
Na ministrstvu vsem kandidatom, ki se prijavljajo za vpis v srednjo šolo za prihodnje šolsko leto, svetujejo, da podrobno pregledajo objavljeni razpis in posamezne opombe, ki so morda zapisane pri nekaterih izobraževalnih programih. Nekateri izobraževalni programi namreč zahtevajo tudi posebne vpisne pogoje, kot so na primer uspešno opravljen preizkus nadarjenosti, izpolnjevanje športnih dosežkov in ustrezno zdravstveno potrdilo.

"Če kandidati še niso sprejeli odločitve in morda kolebajo med posameznimi programi oziroma šolami, bo morda v pomoč obisk spletne strani mojaizbira.si, kjer bodo našli podatke o opisih poklicev, kje se lahko zaposli nekdo, ki zaključi določen program, katere šole in kje izvajajo določene programe, kakšne pripomočke uporablja pri delu, kakšno je njegovo delovno okolje ipd. Zanimiv pa je tudi projekt Zavoda RS za zaposlovanje z naslovom Kam in kako, v okviru katerega bodo devetošolci izvedeli, kateri poklic oziroma program bi bil morda lahko primeren zanje," je še pojasnila Gornik Mrvarjeva.

V zadnjih letih večji vpis v poklicno izobraževanje
V šolskem letu 2007/08 se je tako v programe srednjega poklicnega izobraževanja (3-letni poklicni programi) vpisalo v začetni letnik 21,2 odstotka novincev, v srednje strokovno izobraževanje (4-letni strokovni programi) 37 odstotkov, v gimnazijske programe pa skoraj 40 odstotkov novincev.

V šolskem letu 2017/18 pa je delež vpisanih takšen, v programe srednjega poklicnega izobraževanja se je vpisalo 23,3 odstotka novincev, v programe srednjega strokovnega izobraževanja dobrih 41 odstotkov, v gimnazijske programe pa 32,4 odstotka novincev, so pojasnili na ministrstvu.

Gorazd Kosmač
Prijavi napako
Komentarji
Pantha Rhei
# 07.02.2018 ob 18:20
Vse, kar vodi na koncu k FDV-idiotizmom, je v temelju zgrešeno. Treba je razvijati tehnične, razvojne, inženirske poklice, ki ustvarjajo dodano vrednost, ne pa da vzgajamo bodoče sesalce proračuna.
penzl
# 07.02.2018 ob 18:08
"Kakršenkoli nov srednješolski program je popolnoma brezvezen, če je kar tako, nujna je povezava z gospodarstvom, da ne zapravljamo davkoplačevalskega denarja in časa dijakov za jalove zadeve," je opozoril Benko in dodal, da mora biti ključno to, da dijake po zaključku šolanja čaka perspektivna služba. "Država bi morala narediti red, škoda je, da se zavaja mladino, starše in celotno družbo s številni nesmiselnimi programi," je dodal, da bi bila potrebna "čistka".

Končno nekdo, ki razume zgrešenost našega šolskega sistema.
Krimsky
# 07.02.2018 ob 19:02
Zakaj smo sploh 'ukinili' vajence …
~
… da jih moramo zdaj na novo odkrivati kot toplo vodo?

Bili smo prepametni, kar je grda in huda napaka.

Kot Sokrat s teženjem someščanom, kot Nietzsche s smrtjo bogov, kot Marx s tistim svojim opijem … ki so sicer tehnično imeli prav, grdo pa so se motili glede življenja v civiliziranih skupnostih: Če ne razumeš dovolj dobro – kako nekaj deluje, tistega ne smeš razdirati, še manj podirati ali ukinjati! In vajeništvo je delovalo tisočletja!

Biti vajenec se je tako prepametnim zdelo ponižujoče, malomeščansko, če ne že kar fevdalno. Sedaj, ko je prepametno obdobje mimo, pa je spet čas da prek vajencev in pomočnikov pridemo do pravih mojstrov, … jih rabimo!
nemarjak09
# 07.02.2018 ob 19:35
Mladički študirajo po želji in so pametni ko hudič, streznitev pride na zavodu za zaposlovanje.
Dixon
# 07.02.2018 ob 19:37
Ne vem čemu nova šola za farmacevtske tehnike, glede na dejstvo da se za ta program usposabljajo že v Rušah, Ljubljani in Novem mestu. Navsezadnje so/smo farmacevtski tehniki kader v presežku, v Leku pa raje zaposlijo kemijskega ali strojnega tehnika, pa še to le preko zaposlitvene agencije. Lekarne farmacevtskih tehnikov praktično več ne potrebujejo, ker so bolj v napoto, če pa že delajo, so bolj čistilke kot tehniki in s tega vidika predragi, poleg tega pa zelo zanimiv poklic postane za posameznika popolnoma ne zanimiv, saj se namreč ni usposambljal za čistilko, za farmacevtsko proizvodnjo te pa nočejo. Ne razumem tega glumaštva in flancanja neumnosti kadrovske službe v Leku oz. Sandozu. Na zavodu imate eno malo morje brezposelnih farmacevtskih tehnikov. Začnite jih zaposlovat. Ko je razpis za delovno mesto tehnika, se v povprečju prijavi vsaj 40 do 60 posameznic/nikov. Poznam celo posameznike, ki so po srednji šoli za farmacijo doštudiral kemijsko tehnologijo pa niso dobil službe na tem področju. Samo nakladanje in laži.

Sam sem v času srednje šole želel delat počitniško delo v Leku, pa me je kadrovska zavrnila z razlago, da nudijo delo samo tistim katerih starši so zaposleni v Leku. Razgovori v Leku so pa podobni nacističnim zasliševanjem ne razgovorom.
urosh444
# 07.02.2018 ob 18:28
šolniki hitijo k protestom, a po svoje so tam zgolj zato, da slepo sledijo programu, ki ga določajo pametnjakoviči. ki v življenju niso bili na trgu dela.
eMZe
# 07.02.2018 ob 20:09
Nujno potrebujemo smeri:
- nižji referent za tolmačenje prostorskega načrta
- srednji referent za ugibanje krajinske skladnosti
- višji referent za oviranje na podlagi vpisa v kulturno in naravno dediščino
- gimnazijski maturant za iskanje kmetijskih zemljišč, ki niso pod režimom omejenih dejavnikov (Natura, park, traviščni habitat metuljev, območje velikih zveri, daljnovod, degradirana območja za pašo čebel, ...)
aktivist
# 07.02.2018 ob 19:14
80% Univerze na Primorskem je neuporabne. Imajo pa najboljsi propagandni provram, kako prepricati studente, da studirajo pri njih. Nekaj programov pa je le izjemnih, da ne bom posploseval prevec.
sivina
# 07.02.2018 ob 19:36
Dobro bi si bilo prebrati članek dr. Marka Kosa iz Delovega Sveta kapitala, 19.01.2018, o naskladju izobraževanja in potreb gospodarstva, kar pa država še vedno brezglavo širokogrudno podpira!!
Podatki iz članka: pri nas je na 1 miljon prebialcev: 100% več sociologov kot v Nemčiji, Švici ali Avstriji; ekonomistov je med diplomanti 133% več kot v Avstriji oz celo 360% več kot v Švici, Nemčiji in Belgiji in nadalje 200% več pravnikov kot v Nemčiji in Belgiji, pod 100% pa je zastopano področje naravoslovja in inženirstva (blizu 80 %)!
Višina BDP se DIREKTNO pozna po številu zaposlenih v naravoslovnih vedah, katere pa mora država nenehno vzpodbujati!
bilzerian
# 07.02.2018 ob 21:14
naši podjetniki bi radi, da jim vajenci delajo praktično brezplačno, plačilo bi itaq najraje kar prepustili državi. naj si pogledajo, koliko dobi v Avstriji vajenec v drugem letniku. več, kot je naša minimalna plača. v tretjem in četrtem letu pa še več.
naši pa bi radi brezplačno delo. da že takoj od malega naučijo ljudi, da delajo brezplačno in čakajo miloščino odo države, da lahko preživijo.
feminist
# 07.02.2018 ob 19:46
Beri: šolstvo mora biti v službi kapitala.

ce bi bilo temu res tako, bi politologije, sociologija, filozofija, javna uprava ipd. "natakarski" faksi bili ze zdavnaj del zgodovine; pa jim gre prav dobro pri nabiranju naivnezev, ki bodo nekaj let zagotavljali sluzbo profesorjem, ter v zameno dobili znanje, ki ga ne rabi prakticno nihce.
aktivist
# 07.02.2018 ob 20:53
Čisto prav je, da študentje študirajo kar jih zanima. Problem je, ker se ne ustvari omejitev za določene programe, ki jih trg ne potrebuje. To ne pomeni ukinitev študijske smeri, ampak zmanjšanje števila študentov, ki bodo po koncu študija nezaposljivi s svojim študijem. To se nanaša zgolj na družboslovne programe.
yyyeb
# 07.02.2018 ob 20:28
emze, takih brezveznih poklicev, ki nam kisik kradejo je ogromno.
heristalski166
# 07.02.2018 ob 21:57
ja tko se je govorilo da je treba gradbeništvo študirat "za gospodarstvo" in koliko je gradbenikov brezposelnih oz delajo za drobiž potem ko so čreva pustili na faksu, se ozirat za slovenskim gospodarstvom pomeni se ozirat za bednimi plačami, izžemanjem in plačilno nedisciplino
feminist
# 07.02.2018 ob 19:50
Na štajerskem zapreti vse šole in odpreti samo avtoličarsko. To sedaj tam potrebuje industrija. V Novem mestu mehanike za sestavljanje avtomobilov.... To bo to.

cinizem je sicer res poceni in uporaben odziv na vse, ampak, kot tukaj, prakticno vedno brezpredmeten.
tudi ce vzamemo tvojo pripombo zares in dejansko v novem mestu odprejo samo solo za avtomehanike, ti garantiram, da bodo vsi dobili sluzbo, ce ne v novem mestu pa drugje po svetu. dobrega avtomehanika rabis povsod, politologa in filozofa pa....to bo to.
hombre
# 07.02.2018 ob 19:43
Ivo Lola...
daj ti nam enkrat demonstriraj kako ješ narisana jabolka...
(psi & karavana press)
kristjan31
# 07.02.2018 ob 21:40
Kvazi predvolilne obljube!

Kdaj bo morala firma zakonsko zaposliti praktikanta vsaj za 2 leti, da si bo pridobil tako pomembne izkušnje za prihodnost???

Kje je zakonodaja? Briga politike in to državo. V Nemčiji je podobna zakonodaja že leta in leta...
Pri nas pa študenti in dijaki na praksi nosijo škatle 3 mesece namesto, da bi jih učili pomembne stvari in bi si na firmi pridobili izkušnje!
skorpijon93
# 07.02.2018 ob 21:34
kaj vam to pomaga če se letno izseli več kot 8.000 državljanov slovenije, v letih 2012-2016 po podatkih se je izselilo 41.692 državljanov kot še nikdar po osamosvojitvi, posledično pa primanjkuje delavcev ki jih uvažajo iz srbije, romunije , bosne in tako zamenjujejo slovence, temu se reče genocid ! sram vas bodi
Gastrbajtr
# 07.02.2018 ob 21:21
80% Univerze na Primorskem je neuporabne. Imajo pa najboljsi propagandni provram, kako prepricati studente, da studirajo pri njih. Nekaj programov pa je le izjemnih, da ne bom posploseval prevec.

Npr.?
mmeeddoo
# 07.02.2018 ob 20:50
Slovenski srednješolski program je čisto brezvezen, ko pa gospodarstvo potrebuje neuke brezosnovnošolce, ki so se pripravljeni pokoriti za pest drobtin.
Gastrbajtr
# 07.02.2018 ob 21:18
Prfoksi bodo učencem/dijakom spet buče prodajal, da rešijo svojo rit v prihodnjem letu.
mirkoxx
# 07.02.2018 ob 20:47
Učiteljem gre samo za plače. Fučka se jim za otroke.
jaz se za dobrih 900eur tudi ne bi razdajal... vsi dobri ucitelji bezijo v gospodarstvo kjer so lahko vsaj posteno nagrajeni za svoj trud.
opranaglava
# 07.02.2018 ob 19:38
Na štajerskem zapreti vse šole in odpreti samo avtoličarsko. To sedaj tam potrebuje industrija. V Novem mestu mehanike za sestavljanje avtomobilov.... To bo to.
AM
# 09.02.2018 ob 07:43
"Benko: "Nov srednješolski program je brezvezen, če ni povezan z gospodarstvom""

Se popolnoma strinjam !
GORILA
# 08.02.2018 ob 20:25
...a je gospodarstvo ze kdaj slisalo za kadrovske stipendije?
mopo
# 08.02.2018 ob 16:06
Tore motis se, z diplomo ameriske sole v svetu dobis sluzbo z diplomo slovenske pa ne, oz si prikrajsan ker nasi programi niso skladni z gospodarstvom. Zal a to je resnica.
Jaz bom svojemu otroku placal solanje v tujini ker nocem da ga nasi tovarisi akdemiki zafurajo.
našejenaše
# 07.02.2018 ob 21:39
Bravo Benko!!! Benko za šolskega ministra!
Gastrbajtr
# 07.02.2018 ob 21:36
jaz se za dobrih 900eur tudi ne bi razdajal... vsi dobri ucitelji bezijo v gospodarstvo kjer so lahko vsaj posteno nagrajeni za svoj trud.

Bodimo pošteni, večina Slovencev se ne bi razdajala niti za 3.000 eur.
Kar se pa bežanja učiteljev v gospodarstvo tiče, pa se najbrž hecaš - trudijo se zgolj pri štrajku. Mimogrede, oni petek, ko je javni sektor štrajkal, je baje smučišče na Krvavcu pokalo po šivih. In če bi bilo res, kar tu klanfaš, potem učitelji ne bi bilo defacto presežen kader, saj je praktično nemogoče dobiti delovno mesto na tem področju. Še obvezno prakso dobit na šoli je prvovrsten izziv.
Gastrbajtr
# 07.02.2018 ob 21:26
Ne vem čemu nova šola za farmacevtske tehnike, glede na dejstvo da se za ta program usposabljajo že v Rušah, Ljubljani in Novem mestu. Navsezadnje so/smo farmacevtski tehniki kader v presežku.

Eno je gola statistika, drugo pa realnost, kamor sodi tudi demografija.
Da skrajšam: 1) Koliko tehnikov bi se bilo po tvoje pripravljenih preseliti npr. iz Ljubljane na Koroško ali celo Lendavo, kjer je še en Lekov obrat? 2) Ti veš, kaj to pomeni za splošni razvoj obrobnih področij? Domino efekt.
opat
# 07.02.2018 ob 21:03
Isto je z osnovnošolskim programom, prilagijen je interesnim sferam. Prosim vas ne sprenevadajte se! Recite bobu Bob!
Putkaka
# 07.02.2018 ob 19:03
" .. naj ne imajo zavor pri postavljanju vprašanj." Mislim, bruh bruh od lektoriranja. Če se ga. Mrvarjeva ne zna pravilno izražat, naj se vsaj novinar članka ali lektor (aja, saj res, v današnjih medijih je premalo denarja, da bi zaposlili lektorja, ki bi lektoriral spletne članke - pomembneje je, da se lektorira tiste v tiskanih medijih, ki jih itak več nihče ne bere) potrudi, da ne bomo brali totalnih slovničnih nebuloz.
zeuss-zeng
# 09.02.2018 ob 18:16
Benko: "Nov srednješolski program je brezvezen, če ni povezan z gospodarstvom"
----------
jah , potem pa naj gospodarstvo ustanovi svoje šole in jih tudi financira ...
vafankulo
# 09.02.2018 ob 15:25
@GORILLA
Je ja. Sam smo bili še globoko v socializmu takrat. Pa tudi npr v Nemčiji, kjer ima kapitalizem daljšo tradicijo kot pri nas, poznajo tovrstne štipendije.
Isao
# 09.02.2018 ob 09:49
Ta benko je gvišno janšouc.
tore
# 08.02.2018 ob 12:49
mopo - Naj se solstvo privatizira in javne sole obdrzi v manjsini

Saj ne bo nič drugače, biznis je biznis. Naši prof.dr. so že pred 30 leti ugotovili, kako se da dodatno zaslužit. Seveda pa to zniža kvaliteto diplomantov fakultet.
V ZDA pravijo, da nekoč si še dobil dobrega avtomehanika, danes pa ne več, ker vsi študirajo.
Se mi zdi, da je tako tudi pri nas.
Ivo Lola
# 08.02.2018 ob 10:04
Ivo Lola...
daj ti nam enkrat demonstriraj kako ješ narisana jabolka...
(psi & karavana press)


Ne morem, res pa je, da si jih lahko vedno manj kupim in vedno več narišem (dokler mi še svinčnikov ne zmanjka).
(bistvo kapitalizma press)
eMZe
# 08.02.2018 ob 09:12
Srednješolski program je brezvezen, če dijake najbolj skrbi, kje bodo drajsali ekran, kadili in pili.
Je brezvezen, če ga izvajajo nekompetentni učitelji.
Je brezvezen, če si ga najprej predstavimo kot breme in šele nato pogledamo, kakšen je.

Sicer pa ni brezvezen. Je precej vseeno, kak točno je, ker je srednješolsko znanje zato, da na njem gradiš naprej, ne zato, da je to vse, kar v življenju izven FB in rumenega tiska veš in izveš.
heristalski166
# 07.02.2018 ob 22:00
skratka če ti že ne uspe prit v javni sektor je pa že bolje bit na zavodu in na socialni kot v slovenskem gospodarstvu, in prek študija FDV prej uspe prit, se pa imaš defitinitvno bolj fajn tekom študija
marialorca
# 07.02.2018 ob 21:34
Celoten šolski sistem je brezvezna pralnica možganov. ... je izjavil nekdo, ki si DOMIŠLJA, da se je vse naučil sam s klikanjem po tipkovnici in ob tem, kako je kuhala in lika mama.
galoper
# 08.02.2018 ob 15:39
Med objavo neskladja šolanih kadrov in potreb gospodarstva je predvsem čas velika ovira, saj se znanja ne osvoji čez noč in takoj zaposli po končani šoli. Prvi dve leti bi lahko bili splošni za vse SŠ enaki v 3.-jem in 4.-tem letniku srednjih šol pa se začne poklicna usmeritev.
mopo
# 08.02.2018 ob 10:29
Nas solski sistem od vrtca-sole do faksa je zafuran. To spozna vsak ki po koncanju studija isce sluzbo v tujini.
To da nam za to sranje nabijajo davke je nesprejemljivo.
Naj se solstvo privatizira in javne sole obdrzi v manjsini zgolj za otroke starsev ki si privatnih sol ne morejo pacati sami.
Dovolj je te komuniticne ideologije!
CicaMicaŠpica
# 08.02.2018 ob 07:24
Šolstvo v Sloveniji temelji na zdravljenju frustracij vodilnih pedagoških delavk in delavcev. Velja za osnovno, srednje in visoko šolstvo. Doštudiral sem v tujini, moja izobrazba tam nekaj pomeni, tukaj bi ti radi vzeli tudi znanje, če bi bilo to možno.
S slo šolstvom se soočam pri vzgoji svojih štirih otrok, tudi pri svojem poslu. Povprečna prfoksa oz prfoks, si zdravi travme iz otroštva in prakticira neprimeren odnos predvsem do ustvarjalnih osebkov. Na slo sr šolah bo Slovenec dobil ukor za prazen nič, neslovenec bo za neopravičene in nasilje le redko obravnavam. Zastonj učim otroke bontona, dokler so tako neolikani šolniki...
Se opravičujem tisti manjšini prosvetarjev, ki se ne pustijo sistemu in kolektivnem primitivizmu ter ostajajo kvalitetni, suvereni in pravični.
Semiramida
# 07.02.2018 ob 18:37
Učiteljem gre samo za plače. Fučka se jim za otroke.
Ivo Lola
# 07.02.2018 ob 19:19
"Nov srednješolski program je brezvezen, če ni povezan z gospodarstvom"

Beri: šolstvo mora biti v službi kapitala.
(neoliberalna propaganda press)
Legat
# 07.02.2018 ob 18:11
Celoten šolski sistem je brezvezna pralnica možganov.
Kazalo