Šesterica Portugalcev in švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg. Foto: Reuters
Šesterica Portugalcev in švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg. Foto: Reuters

Šest mladih je vložilo tožbo proti 32 državam, med njimi je bila tudi Slovenija. Sodišče je tožbo zavrglo, ker v evropski konvenciji o človekovih pravicah ni osnove za širjenje njegove jurisdikcije v zvezi s tem vprašanjem na države zunaj Portugalske.

ESČP je v sporočilu za javnost zapisalo, da bi bila lahko njegova teritorialna pristojnost v zadevi Duarte Agostinho omejena le na Portugalsko, ne pa tudi na druge države. Ker pa mladi tožniki na Portugalskem niso izkoristili vseh pravnih sredstev, so zavrnili tudi njihovo tožbo zoper Portugalsko. Kot poroča Reuters, se na odločitev sodišča ni mogoče pritožiti.

Tožbo je septembra lani vložila skupina mladih Portugalcev, starih med 11 in 24 let, ki so državam očitali nezadostno ukrepanje proti podnebnim spremembam in neuspeh pri zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do te mere, da bi dosegle cilj pariškega podnebnega sporazuma o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.

Prav tako je sodišče v Strasbourgu zavrglo podobno tožbo nekdanjega francoskega župana Damiena Carema proti Franciji.

Švicarskim seniorkam je uspelo

V primeru skupine starejših švicarskih okoljskih aktivistk, tako imenovanih Podnebnih seniork, pa je odločilo, da jim je švicarska država kršila človekove pravice, ker ni dosegla zastavljenih podnebnih ciljev. V tožbi so trdile, da je zaradi neustreznih prizadevanj zanje povečano tveganje za smrt med vročinskimi valovi.

Odločitev sodišča o zadevi, ki jo je vložilo več kot 2000 žensk, bi lahko imela močan učinek po vsej Evropi in zunaj nje ter postavila precedens za to, kako se nekatera sodišča ukvarjajo z naraščajočim valom podnebnih sodnih sporov, ki temeljijo na kršitvah človekovih pravic.

Maša Kovič Dine. Foto: Radio Prvi
Maša Kovič Dine. Foto: Radio Prvi

Maša Kovič Dine: Prehajamo na svetovni problem

Primer Duarte Agostinho je eden od prelomnih primerov na Evropskem sodišču za človekove pravice, saj prestopamo prag navadnih okoljskih problemov in prehajamo na svetovni problem, to so podnebne spremembe, je v oddaji Ob osmih na Prvem programu Radia Slovenija povedala Maša Kovič Dine s katedre za mednarodno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti. "Mladi Portugalci so na Evropskem sodišču za človekove pravice poiskali inovativen način, da tožijo države pogodbenice Evropske konvencije o človekovih pravicah," je ocenila pred razsodbo. Povod za tožbo so bili smrtonosni gozdni požari na Portugalskem leta 2017, v katerih je zgorelo 500 tisoč hektarjev zemlje, umrlo pa več kot sto ljudi. "Tožniki so zatrjevali, da so države odgovorne, ker niso sprejele ustreznih in dovolj ambicioznih ukrepov, da bi zmanjšale izpuste toplogrednih plinov in ublažile posledice podnebnih sprememb. Primer Duarte Agostinho je obravnaval veliki senat, kar je pomenilo pričakovanje, da bo odločitev vplivala tudi na poznejšo sodno prakso."

Sodniki v iskanju idej za razvoj prava na področju podnebnih sprememb

Sodišče je bilo v težkem položaju. Na javni obravnavi septembra lani so tožene države poudarile vprašanje jurisdikcije sodišča, saj se je v praksi razvilo prepričanje, da je sodišče pristojno samo v primerih, ko tožniki tožijo države, katerih državljani so. Združeno kraljestvo je zagovarjalo stališče, da tožniki niso britanski državljani, Portugalska pa, da niso predložili dokazov o neposredni prizadetosti. "Argumenti se torej niso nanašali na vsebinska vprašanja, so pa sodniki kljub temu iskali možnost za neko novo razumevanje prava in novo sodno prakso na področju podnebnih sprememb."

Tožba prelomna, izid ne

Ne glede na odločitev sodišča Maša Kovič Dine ni pričakovala drastičnih posledic. Če bi ESČP zavrnil tožbeni zahtevek, bi lahko nekoliko zastal trenutni zagon, ki je opazen povsod po svetu z vlaganjem podnebnih tožb na sodišča. Razsodba v prid tožnikom pa bi zgolj nakazala, kako bi države lahko odpravile nepravilnosti. "Sodišče zgolj poudari, da so človekove pravice kršene, ne pa tudi, v kakšnem obsegu je treba denimo zmanjšati izpuste toplogrednih plinov." Je pa večina toženih držav članic Evropske unije, ki so leta 2021 sprejele evropski podnebni zakon. V njem so tudi zavezujoče obveznosti glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2030. "Zanimivo bo videti, če države ne bodo izpolnile teh obveznosti, kakšne bodo takrat tožbe, saj bomo imeli konkretne obveze, ki niso bile izpolnjene."

Pogovor v celoti lahko poslušate v oddaji Ob osmih.

Maša Kovič Dine: ESČP o odgovornosti držav za podnebne spremembe