Poslanci so končali zadnjo redno sejo letos. Foto: DZ/Matija Sušnik
Poslanci so končali zadnjo redno sejo letos. Foto: DZ/Matija Sušnik

DZ je na nadaljevanju redne decembrske seje z 29 glasovi za in 46 proti zavrnil predlog novele zakona o osnovni šoli. Po predlogu NSi-ja bi otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, pred vključitvijo v šolo opravili preizkus slovenščine, prilagojen njihovi starosti. Če bi ga opravili, bi se lahko vpisali oz. vključili v ustrezen razred osnovne šole, v nasprotnem pa bi se za eno šolsko leto vključili v pripravljalnico. V njej bi se učili slovenskega jezika in kulture.

Poslanska skupina NSi-ja ga je v obravnavo vložila že drugič. DZ zakona v prvem poskusu ni sprejel, po mnenju vlade je izobraževanje za tuje otroke že ustrezno urejeno. Predlog pa naj bi bil po mnenju vlade neustaven.

"Predlog pa otrokom, ki ne opravijo izpita iz slovenskega jezika, ne omogoča udeležbe v obveznem programu osnovne šole, saj pripravljalnica ne predstavlja sestavnega dela obveznega programa osnovne šole, za katerega velja obveza obiskovanja," je opozorila državna sekretarka ministrstva za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič. Spomnila je, da se je Slovenija zavezala k inkluzivni osnovni šoli, medtem ko bi pripravljalnica lahko povzročila segregacijske trende.

V NSi-ju so napovedali, da politične podpore ne bodo iskali, ampak da bodo zakon, če bo treba, vlagali serijsko.

Zavrnjen predlog zakona o napotitvi delavcev

Predlog novele zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki ga je s ciljem podaljšati prehodno obdobje za podražitev napotitev delavcev v tujino za leto dni prav tako vložil NSi, je končal zakonodajno pot. Predlog je sledil pozivom delodajalcev, a ga je matični odbor DZ-ja zavrnil, tako da o njem niso glasovali.

V NSi-ju so s predlogom želeli preprečiti nekonkurenčnost storitvenoizvoznega dela gospodarstva in zagotoviti dodaten čas socialnim partnerjem za oblikovanje za vse sprejemljive rešitve. Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je ocenil, da je konkurenčna prednost podjetij pomembna, a da ne more temeljiti na nižjih socialnih prispevkih nekaterih kategorij delavcev, ki imajo zato tudi nižje pravice, v prvi vrsti nižjo pokojnino.

Potrjena kandidatka za podpredsednico vrhovnega sodišča

DZ je s 46 glasovi za in 22 proti za podpredsednico vrhovnega sodišča imenoval Marjeto Švab Širok. Vrhovna sodnica bo mesto, ki je bilo izpraznjeno po imenovanju dotedanjega podpredsednika Miodraga Đorđevića za predsednika vrhovnega sodišča, zasedla za prihodnjih šest let.

DZ je tudi za predstavnike ustanovitelja v nadzornem svetu Slovenske tiskovne agencije (STA) imenoval Jureta Brankoviča, Matevža Klobučarja, Petra Ribariča in Matejo Fridl Stojanović.

Zavrnjena novela o nevladnih organizacijah

Foto: MMC RTV SLO/Tamara Zupanič Čučnik
Foto: MMC RTV SLO/Tamara Zupanič Čučnik

Po koncu redne seje so se poslanci sestali tudi na izredni seji DZ-ja, kjer so obravnavali predlog sprememb zakona o nevladnih organizacijah, ki so ga pripravili v SDS-u.

Da je primeren, je menilo 24 poslancev, nasprotnega mnenja jih je bilo 46. Nasprotovanje predlogu so napovedali v Svobodi in Levici, podporo pa v SDS-u in NSi-ju. V SD-ju niso predstavili svojega stališča.

Po predlogu bi sredstva, ki jih davčni zavezanci niso neposredno namenili za financiranje splošno koristnih namenov, financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, čeprav bi jih v skladu z dohodninsko zakonodajo lahko, in ostanejo za projekte nevladnih organizacij, prenesli na Sklad za obnovo Slovenije za obnovo po letošnjih ujmah. Po letu 2028 pa bi šla ta sredstva v proračun, ne pa v Sklad za razvoj nevladnih organizacij.

Znesek, ki po veljavni ureditvi ostane za projekte nevladnih organizacij, po navedbah SDS-a znaša letno deset milijonov evrov.

Minister: Sklad se je izkazal

Minister za javno upravo Franc Props je dejal, da se je Sklad za razvoj nevladnih organizacij v zadnjih petih letih pokazal kot primer dobre prakse. Nevladne organizacije po njegovih besedah pomembno prispevajo k razvoju demokratičnosti in blaginje. Aktualna vlada pa se je zavezala k spodbujanju njihovega razvoja. Vlada zato predloga SDS-a ni podprla.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v Svobodi predlog ocenili kot škodljiv. Nevladne organizacije so potrebne, da živimo bolje, je dejala Tereza Novak iz Svobode. Seje, kot je današnja, po njenem ne prispevajo k večjemu razumevanju v družbi. Vsaki demokratični državi je v interesu, da ima podsistem, neodvisen od vlade, ki je varovalna mreža, je dejala.

SDS deli nevladne organizacije na prave in na neprave, so navedli v Levici. SDS za svojo agendo pred evropskimi volitvami izbere kar koli, kar oceni, da bi ji bilo v korist, je menila Nataša Sukič iz Levice. Tako med ljudmi po njenih navedbah sejejo strah denimo pred migranti in nevladnimi organizacijami, ki jih predstavljajo kot levičarske.

V SDS-u so medtem poudarili, da problem nastane takrat, ko nevladne organizacije postanejo vladne. Po besedah Žana Mahniča iz SDS-a so nevladne organizacije, ki so na zadnjih volitvah v DZ-ju podpirale Gibanje Svoboda, največje prejemnice sredstev iz Sklada za razvoj nevladnih organizacij.

Podobno so menili v NSi-ju. Nevladne organizacije morajo biti res nevladne, torej neodvisne od političnega prostora kot celote in še posebej od vsakokratne oblasti, je opomnila Vida Čadonič Špelič iz NSi-ja. Davkoplačevalci bi morali sami povedati, katero nevladno organizacijo konkretno bodo podprli, je menila.

Poslanke in poslanci so v splošni razpravi o predlogu še dodatno pojasnjevali stališča svojih poslanskih skupin. Darko Krajnc iz Svobode je opozoril, da so nevladne organizacije kritične tudi do aktualne vlade, pa jih ta zato ne napada. Janja Sluga iz Svobode pa je iz predloga zakonske spremembe razbrala, da želi SDS ukiniti Sklad za razvoj nevladnih organizacij. To so predlagatelji sicer zanikali.

Zvonko Černač iz SDS-a in Aleksander Reberšek iz NSi-ja pa sta bila kritična do povezav nevladnih organizacij s predstavniki vlade. Spomnila sta na razpis za nevladne organizacije na ministrstvu za javno upravo, ki je bil zaradi očitkov o domnevno netransparentnem razporejanju sredstev med vzroki za oktobrski odstop Sanje Ajanović Hovnik z mesta ministrice za javno upravo.