To je tudi največji Marijin praznik. Gre za praznik upanja, saj verniki verujejo, da je Marija dosegla polnost življenja in s svojim zgledom ljudem vlila novo upanje. Ime vnebovzetje je novejšega izvora, saj so v začetku verniki govorili o zaspanju, preselitvi oziroma odhodu Matere božje. Marijino vnebovzetje je dela prost dan od leta 1992.

Marijino poveličanje je svojevrsten poklon krščanstva ženi, saj je Bog Marijo, mater in ženo, prvo poveličal v nebesih. S praznovanjem želi katoliška Cerkev poudariti tudi dostojanstvo in visoko poklicanost vsake žene. Praznovanje nas želi opomniti tudi na to, da sta v življenju pomembni tako materialna kot duhovna komponenta, tako večno kot zemeljsko, in da se oboje medsebojno prepleta.

Šele leta 1950 je papež Pij XII. razglasil dogmo o Marijinem vnebovzetju, ki je sledila ljudskemu prepričanju in ga izrazila v jasnejši in trdnejši obliki: "Ko je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo".

Cvetje, ki ga verniki na praznik prinesejo v cerkve k blagoslovu, je po krščanskem izročilu simbol lepote, ponižnosti, predvsem pa novega življenja.

"Danes je na prvi pogled res vse zmedeno, tako dogodki kot ljudje. Drug ob drugem so dobri in slabi, soočajo se in se mešajo kot pšenica in plevel, pa vendarle nekaj povsem drugega je hrepenenje in usoda enih in drugih," je v nagovoru zbranim dejal Uran. "Ladja – Cerkev, ki jo premetavajo valovi, je kljub vsemu mirna, kajti zgrajena je na Kristusovi ljubezni."

Kramberger: Potrebne je več vere
Mariborski nadškof in metropolit Franc Kramberger je maševal na Ptujski Gori. V nagovoru se je dotaknil tudi povojnih pobojev na območju mariborske nadškofije. Dejal je, da gre za največje morišče v Evropi po drugi svetovni vojni ter da smo "mali narod z velikim madežem".

"Nikogar ne želimo obsoditi, po zgledu pokojnega papeža Janeza Pavla II. želimo očistiti zgodovinski spomin, to pa pomeni spoznati in priznati resnico, prositi za odpuščanje in tudi odpustiti, za vse žrtve pa opraviti pietetno dejanje," je dejal nadškof. Njegova prošnja je, da bi bilo v slovenskem narodu "manj razklanosti, agresivne zaprtosti vase in samozadostnosti, manj sovražnosti do drugega, več solidarnosti in pripravljenosti pomagati drugemu, več spoštovanja in odprtosti do življenja, predvsem pa več vere v Boga.

Koprski škof Metod Pirih pa je zbrane mašnike v Logu pri Vipavi med drugim pozval k odgovorni vključitvi v javno razpravo in k upoštevanju moralnih in družbenih razlogov, ki govorijo proti gradnji velezabavišča na Goriškem.

Slovenski škofje darovali maše širom države
Slovenski škofje so že na predvečer Marijinega vnebovzetja darovali svete maše. Celjski škof Anton Stres je mašo daroval v Petrovčah, koprski škof Metod Pirih v Logu pri Vipavi, pozneje pa tudi v Kopru, murskosoboški škof Marjan Turnšek v Turnišču, novomeški nadškof Andrej Glavan pa na Muljavi.

Tudi letos pa se ob cerkvenem praznikuz ni bilo mogoče izogniti posameznim zastojem na cestah, predvsem na koncu gorenjske avtoceste pri Podtaboru in naprej proti Radovljici, kjer poteka promet v strnjeni koloni.