Knjiga z naslovom Pravna argumentacija v praksi je po besedah Aleša Novaka delni plagiat knjige tuje avtorice Eveline T. Feteris, kar pokaže tudi pregled prvega poglavja, kjer gre zgolj za prevode brez virov. Na vprašanje, zakaj ni avtorice knjige ustrezno navedel, pa je predsednik sodnega sveta odgovoril, da jo je kot vir navedel na koncu knjige, ki pa je v bistvu priročnik, ne pa znanstvena monografija, zato je tudi uporabil svobodnejše citiranje.

Da ne gre le za svobodnejše citiranje, pač pa delni plagiat vsaj v delu, ki ga je analiziral, pa je jasen Aleš Novak, ki je o prepisovanju pisal že v strokovni reviji Pravna praksa. Na prepisovanje je leta 2012 opozoril tudi celo vrsto institucij. Od sodnega sveta, fakultet, kjer je predaval Marko Novak (ki je tudi dekan Evropske pravne fakultete), in Nacionalnega sveta za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis). A je kljub temu letos poleti postal tako predsednik sodnega sveta kot takrat ostal član Nakvisa.

"Profesor, ki mi to očita, je s fakultete, kjer so vsi učbeniki na ta način napisani," se brani Marko Novak. Ker ima sodni svet pomembno vlogo pri izvolitvi predsednika vrhovnega sodišča, odloča tudi o izvolitvi, imenovanju in napredovanju sodnikov. Vprašanja, kako gledajo na domnevni delni plagiat, smo naslovili tudi na ministrstvo za pravosodje. A odgovora nismo dobili.

Metanje polen pod noge in tekmovalnost
Smo pa Marka Novaka vprašali, ali bi študent, če bi tako citiral, pri njem naredil diplomo? "To je pa druga zgodba. Ne bi naredil, če ne bi na koncu citiral vira. Jaz sem ga na koncu citiral," pove. Prepričan je, da gre za metanje polen pod noge in neke vrste rivalstvo med fakultetama. "Aleš Novak je pisal tudi nadrejenim in vsem. Želel me je izločiti iz akademskega življenja," dodaja.

V resnem znanstvenem okolju, piše Aleš Novak, zlasti če je plagiator oseba, ki želi delovati v akademskem okolju, bi prepisovanje pomenilo konec kariere.