Premierji so se posebej zavzeli tudi za sodelovanje pri zgraditvi petega prometnega koridorja, ki je predpogoj za gospodarski razvoj držav štirilaterale. Srečanja so se poleg Ropa udeležili še italijanski premier Silvio Berlusconi, hrvaški premier Ivo Sanader in predsednik madžarske vlade Peter Medgyessy. Glavne teme srečanja so bile sicer politične razmere v jugovzhodni Evropi, vloga štirilaterale v okviru širitve EU-ja in Nata ter medsebojni odnosi.

Dvostranska srečanja
Premier Anton Rop pa je dejal, da sta z italijanskim kolegom Silviom Berlusconijem sklenila Hrvaški predlagati tristranske pogovore o Jadranskem morju. Na njih bodo skušali najti rešitev za vprašanje hrvaškega ekološko-ribolovnega pasu. Če ne bomo uspeli, bomo junija predlagali, da se v reševanje vključi tudi Evropska komisija. Če tudi to ne bo pomagalo, bomo skupaj predlagali Hrvaški, da preloži izvajanje ekološko-ribolovnega pasu, je po srečanju z Berlusconijem dejal Rop. Premierja sta se pogovarjala tudi o zaščiti slovenske manjšine v Italiji. Berlusconi je dejal, da bo v Rimu kmalu sprejel njene predstavnike.

Slovenski in hrvaški premier, Anton Rop in Ivo Sanader, sta pregledala glavna odprta vprašanja med državama. Pri tem sta izpostavila, da sta državi prijateljski in da sta pripravljeni težave reševati v prijateljskem in odprtem vzdušju. Dogovorila sta se, da bosta državi rešitev vprašanja dolga deviznim varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke skušali najti naprej na strokovni ravni z oblikovanjem strokovne komisije, nato pa tudi na politični. Pri tem je premier Rop izpostavil, da bo težavo lažje reševati, če bo Hrvaška ratificirala nasledstveni sporazum.

Slovenski premier Anton Rop se je sestal tudi z madžarskim premierjem Petrom Medgyessyjem. Kot je povedal po pogovorih, sta se dogovorila za sodelovanje na področju regionalnega razvoja, zlasti obmejnih regij. V ta namen bosta strani na ustrezni ravni pripravili konkretne programe in seznam vseh možnih projektov, ki bi jih lahko izvajali po vstopu obeh držav v EU.

Berlusconi: Širitev se bo nadaljevala
Premierji so na srečanju štirilaterale govorili tudi o prihodnosti EU-ja in osnutku evropske ustave. Kot je poudaril Berlusconi, se širitev ne bo ustavila pri 25 članicah, ampak morda pri 28 ali 30. Usklajevanje delovanja tolikih suverenih držav pa ne bo preprosto. Razumljivo je, da se med članicami pojavi tesnejše sodelovanje, je dodal Berlusconi v luči srečanja med voditelji Francije, Nemčije in Velike Britanije, ki bo februarja v Berlinu.

Premier Rop je prepričan, da bo čim prejšnji vstop Hrvaške v EU prispeval k stabilizaciji regije in drugim državam dal zgled. Pri tem se je zahvalil Uniji, da je na lanskem vrhu v Solunu odprla evropsko perspektivo državam regije. Premierji štirilaterale so sicer poudarili, da bi članstvo držav jugovzhodne Evrope v EU-ju okrepilo varnost in stabilnost v regiji. Italija sicer še ni ratificirala sporazuma o pridruževanju Hrvaške EU-ju. Berlusconi je dejal, da zaradi natrpanega urnika italijanskega parlamenta, vendar naj bi razlog tičal v nezadovoljstvu Italije, ker Zagreb ne sodeluje s haaškim sodiščem.

Slovenija predala predsedovanje
Na zasedanju je Slovenija enoletno predsedovanje štirilaterali predala Madžarski. Madžarski premier Medgyessy je poudaril, da bo Madžarska med predsedovanjem posebno pozornost namenila podpori Hrvaški na njeni poti v EU in Nato, uresničitvi petega prometnega koridorja, gospodarskemu in informacijskemu razvoju, boju proti mednarodnemu kriminalu in sodelovanju v kulturi. Medgyessy je tudi napovedal, da si bo Madžarska prizadevala uresničiti zamisel o nogometnem turnirju držav štirilaterale.

Premierje je sprejel tudi slovenski predsednik Janez Drnovšek. Srečanje so označili kot pozitivno, štirilateralo pa kot pomembno obliko sodelovanja med državami. Trenutno potekajo dvostranski pogovori med predsedniki vlad štirilaterale.