Takšno plačilo določa Uredba o določitvi letnih povračil za uporabo cest, ki jih plačujejo uporabniki cest za cestna motorna vozila in priklopna vozila, velja pa od l. 2004. Zaračunana provizija, ki jo določijo banke, je različna in znaša od 1,5 odstotka do 3 odstotke, pojasnjujejo na Direkciji RS-ja za ceste. Kot so poudarili za MMC, denar, ki se zbere s provizijami, bankam tudi ostane. »S podatki o tem, na kakšen način posamezniki plačujejo letno povračilo za uporabo cest, žal, ne razpolagamo,« trdijo v direkciji. Predvidevajo pa, da se približno 40 odstotkov posameznikov odloči prav za plačilo s plačilno kartico.

Povprečna cena uporabe cest, ki jo morajo plačati vsi uporabniki cest za cestna motorna oz. priklopna vozila ob vsaki registraciji, po podatkih Avtomoto zveze Slovenija sicer znaša 72,73 evra.

Provizija le za cestno takso
Tina Bučić z direkcije je za MMC dejala, da se je v letu 2006 iz naslova plačil t. i. cestnin zbralo približno 22 milijard tolarjev, in dodala, da »zbrana sredstva predstavljajo prihodek proračuna RS-ja, ki pa se ne namenja za gradnjo in obnovo cest«.

V odgovoru na vprašanje, ali je treba ob plačilu z bančno kartico provizijo plačati tudi za druge storitve, kot je pomoč na cesti ipd., so nam na AMZS-ju zagotovili, da ne.

Uganka, zakaj mora stranka pri plačilu s plačilno kartico sama plačati provizijo ravno za cestno takso, medtem ko ji na primer v trgovini tega ni treba storiti (provizijo bankam namreč poravna lastnik trgovine), ostaja nerešena. Prav tako tudi ni jasno, koliko izmed tistih 40 odstotkov voznikov, ki povračilo za uporabo cest plačajo s kartico, jih sploh ve, da hkrati bankam plačajo tudi provizijo.

Marjetka Nared