V razpravi o osnutku programsko produkcijskega načrta RTVS za leto 2009 je večina članov ocenila, da je progam dober in ambiciozen. Ob tem so se le spraševali, kako bo zavod zanj zagotovil dovolj sredstev. Generalni direktor RTVS Anton Guzej je namreč že ob začetku te točke pojasnil, da bi šel zavod ob uresničitvi celotnega programa v rdeče številke, česar pa, kot je dejal, ne bo dovolil.
Tudi zaradi tega po njegovih besedah trenutno delajo na tem, da bi se RTV-prispevek povišal za en evro. Za zdaj so glede tega na ustrezna mesta že poslali vso potrebno dokumentacijo, odgovor na to pa pričakujejo najpozneje do septembra. Ob tem je dodal, da morajo za program v letu 2009 nameniti vsaj toliko sredstev, kot so jih zanj namenili v letu 2008, "ne glede na to, kako se bo to finančno izšlo". Osnutek programsko-produkcijskega načrta RTVS za leto 2009 mora obravnavati še nadzorni svet, nato pa bodo na zavodu pripravili končen predlog, ki naj bi bil tako finančno kot programsko vzdržen.
Koliko kulture v Dnevniku?
Še prej se je med člani sveta razvnela razprava o tem, ali programski svet urednikom TV Slovenija lahko naloži obvezo, da mora v TV Dnevnik vključiti več kulturnih vsebin. Predsednik programskega sveta Stane Granda je namreč članom sveta predlagal, da bi med sklepe, ki bi jih člani sveta sprejeli na koncu razprave o programsko-produkcijskem načrtu, uvrstili tudi sklep, po katerem bi odgovornim urednikom na TV Slovenija naložili, naj v program TV Dnevnika uvrstijo več kulturnih vsebin.
Prvi je proti temu nastopil član sveta Peter Jančič. Menil je namreč, da bi takšen sklep pomenil poseg v uredniško politiko dnevno-informativnega programa RTVS. Po njegovem namreč uredniki in novinarji v tem programu sami najbolje vedo, katere vsebine so najbolj gledane, zato mora biti izključno od njihove presoje odvisno, katere vsebine vsebine se bodo predvajale in koliko teh vsebin bo v TV Dnevniku. Vsak drugačen sklep bi po njegovem pomenil, da programski svet izkorišča moč, ki mu jo daje zakon. S tem se ni strinjal predsednik programskega sveta. Opozoril je, da ga ljudje v vsakdanjih pogovorih opozarjajo, da v osrednji informativni oddaji kulturi posvečajo premalo prostora. Po njegovem je ta del vsebin dovolj pomemben, da bi mu lahko posvetili več pozornosti.
Na to se je odzval član programskega sveta Slavko Bobovnik in opozoril, da kultura ni tako gledana vsebina, kot so druge. Povedal je, da kadar koli v večernih urah objavijo prispevek s področja kulture, gledanost v trenutku pade in dodal, da so pač ujetniki nacionalnega poslanstva, ki ga ima nacionalna televizija. Pritrdila sta mu tudi urednik informativnih programov na TV Slovenija Rajko Gerič in direktor TV Slovenija Jože Možina, pri čemer je Gerič opozoril, da je v vsaj 95 odstotkih že zdaj mogoče najti kakšen prispevek s področja kulture.
Hubert Požarnik pa je menil, da bi bilo o tem najbolje narediti analizo in dejansko videti, koliko prostora se namenja kulturnim vsebinam. Rekel je tudi, da bi kulturi lahko dali več prostora, če bi namenjali manj pozornosti "že večkrat prežvečenim temam in različnim političnim igricam". Ker je v razpravi o sklepu proti predlogu nastopila večina članov, ki prihaja iz novinarskih vrst, je Granda na koncu popustil in sklep spremenil tako, da programski svet vodstvu TV Slovenija močno priporoča naj v TV Dnevnik vključi več kulturnih vsebin. Takšen sklep je programski svet nato podprl, hkrati pa tudi osnutek programsko produkcijskega načrta za leto 2009.
Promocija, plačna usklajevanja, razlogi za razrešitev urednice RA SLO3
Poleg tega so člani med drugimi sprejeli še sklep, da mora RTV okrepiti službo za promocijo televizije, zmanjšati zamude pri predvajanju oddaj, po sklepu, pa morajo glasbeniki uredniki tudi proučiti možnost, da med glasbo, ki jo predvajajo, uvrstijo več skladb iz arhiva.
Generalni direktor Radiotelevizije Slovenija Anton Guzej je na seji tudi povedal, da je večina odprtih vprašanj, povezanih z novim plačnim sistemom že usklajena. Odprtih je ostalo le še nekaj vprašanj. Po njegovem njihov cilj ni končati pogajanj samo z enim sindikatom, ampak z vsemi tremi in zapreti to poglavje. Pri tem meni, da bo zaradi novega plačnega sistema zavod moral dodatno delati na stroških, saj so zdajšnje simulacije pokazale, da zavod stroškov, ki jih prinaša nov plačni sistem, ne bo zmogel.
Direktor Radia Slovenija Vinko Vasle pa je pojasnil razloge za razrešitev urednice tretjega programa nacionalnega radia. Kot je dejal, so urednico razrešili zato, ker ni upoštevala okvira sredstev, ki ga ima progam na razpolago. "Če bi se ta trend nadaljeval, bi imeli samo v tretjem programu na koncu leta 250.000 evrov izgube," je dejal Vasle in dodal, da bo zaradi tega radio na koncu letošnjega leta zabeležil izgubo. Ob tem je še pojasnil, pritrdil pa mu je tudi Guzej, da je bila urednica večkrat opozorjena, da presega višino dodeljenih sredstev, vendar opozoril ni upoštevala.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje