Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je za MMC pojasnil, da je bil stari socialni sporazum sklenjen v razmerah visoke rasti in nizke inflacije, zato je zaradi grozeče recesije nujno potreben nov sporazum. Pri njegovem sklepanju namerava biti ZDS posebej pozoren na zagotavljanje ugodnih pogojev poslovanja, razbremenjevanje stroškov dela, obvladovanje inflacije in modernizacijo sistemov socialne zaščite.

ZDS: Sistem mora postati transparenten
"Sistem mora postati transparenten, poenoten in predvsem je potreben nadzor nad njim. Delo pa mora postati vrednota, ki je ustrezno nagrajena," poudarja Smole. ZDS pri pogajanjih ne pričakuje ne težav s sindikati ne težav z vlado, temveč partnerski odnos: "Kljub temu da se naši pogledi v izhodiščih razlikujejo, smo znali ravno s tem partnerskim odnosom vedno poiskati rešitve, ki so v interesu vseh."

Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pa je za MMC poudaril, da se finančne krize ne bo smelo reševati na račun delavskih plač. Prepričan je, da je nastop negotovih razmer na trgih dokaz, da višina plač ni razlog za krizo. "Razlog je pohlep določenih ljudi po čim večjih dobičkih," zatrjuje.

Manjše plače, manjša kupna moč, manjše povpraševanje, brezposlenost
Po Zorkovem mnenju mora Slovenija zdaj pokazati, da je socialna država - državljanom mora zagotoviti socialne pravice oz. plače, ki jim bodo omogočile preživetje in vzdržnost sistema. Kot opozarja, se kriza ne sme reševati na račun plač zato, ker bi to pomenilo majhno kupno moč, s tem manjše povpraševanje po proizvodih, ne nazadnje pa manjšo potrebo po delavcih oz. večjo brezposelnost, ki bi ta začarani krog še stopnjevala.

Če delodajalci, kot pravi Smole, od nove vlade pričakujejo čim prejšnje sprejetje koncepta in socialni dialog, pa so sindikati pri svojih pričakovanjih konkretnejši: želijo si ukrepov za socialno države, kar pomeni, da pri tem ne bi smele trpeti plače, pokojnine, zdravstveno zavarovanje.

Križanič: Preprečiti upad povpraševanja in zmanjševanje delovnih mest
In kaj ima v načrtu nova vlada? Kot je pred dnevi za MMC pojasnil France Križanič z Ekonomskega inštituta pravne fakultete, ki se omenja tudi kot najverjetnejši finančni minister nove vlade, se bo nova vlada takoj spopadla s posledicami finančne krize. "Val finančne krize se kaže kot recesijski, se pravi, da je treba uvesti neke politike, s katerimi bi preprečili prevelik upad povpraševanja in zmanjševanje delovnih mest," nam je dejal.

Ali bo v obdobju recesije nastal proračunski primanjkljaj ali ne, je po Križaničevem mnenju prezgodaj reči. Tovrstne trditve je označil za poskus prevelikega vzbujanja strahu in pritegovanja pozornosti. "Ni nujno, da bo primanjkljaj velik, mogoče pa je, da bo nastal, če bi prišlo do zelo močnih recesijskih pritiskov, na katere se država ne bi pravočasno odzvala. Javne finance se bodo zmanjšale, in to bo potem vodilo v pritiske na primanjkljaj."

Križanič: Spodbujati je treba gospodarsko rast
Najučinkovitejši ukrepi za zmanjševanje oziroma preprečitev primanjkljaja so tisti, ki spodbujajo gospodarsko rast, saj se z njo spet povečajo javno finančni prilivi in se primanjkljaj odpravi, je povedal ekonomist. V obdobju konjunkture je nato mogoče, z nekaterimi davščinami, dodatnimi ali zvišanimi stopnjami, vzpostaviti proračun, ki je izravnan ali ima presežek. Vendar pa je "trenutno ta presežek nekoliko majhen za tako hitro gospodarsko rast", je dodal Križanič.

E. S./M. N.