Z redno profesorico na fakulteti za družbene vede, predstojnico Centra za politološke raziskave ter koordinatorko magistrskega študija Politologija: Analiza politik – evropski aspekti, smo se med drugim pogovarjali o javnomnenjskih raziskavah, prihajajočih parlamentarnih volitvah ter dogajanju v parlamentarnih strankah.

V zadnjem času se je po kazalcih javnomnenjskih raziskav gibanje podpore SD-ju in SDS-u obrnil, tako da sta si stranki zelo blizu. Koliko sploh lahko zaupamo tovrstnim raziskavam?
Pri interpretaciji javnomnenjskih raziskav je treba upoštevati več pomembnih vidikov. Prvi je gotovo metodološka korektnost takih raziskav. Tudi, kadar so te opravljene korektno in jim v tem pogledu lahko zaupamo, pa nas lahko rezultati presenetijo. Pri omenjeni spremembi gibanja kaže opozoriti na novejše povečanje deleža neopredeljenih in vpliv medijsko odmevnih dogodkov. Javnomnenjske raziskave vendarle vedno odslikavajo razpoloženje vprašanih v določenih kratkih časovnih obdobjih (telefonske raziskave navadno potekajo nekaj dni). Če želimo globlje spoznati strukturo vrednot, ki dolgoročneje sodoločajo politično obnašanje državljanov, je treba opraviti temeljitejše družboslovno raziskovanje, kot je zgolj odslikavanje točkovne podpore posameznim strankam.

Pa vendarle − kaj je največji vzrok za porast podpore SDS-u in padec podpore SD-ju – je bila to afera Čista lopata?
Podpora določeni stranki je zmeraj določena z razmerji med strankami v strankarskem sistemu in njenih sprememb ne moremo pripisati samo enemu grozdu dogodkov. Ocenjujem, da je trenutno najpomembnejši novi javnomnenjski premik v smeri povečevanja deleža tistih, ki trenutno ne želijo izraziti podpore nobeni izmed strank, ponujenih v javnomnenjskih anketah.

Kaj bi lahko to pomenilo v kontekstu izida jesenskih volitev?
To pomeni, da se morajo stranke zdaj zelo truditi za to, da bi si »prislužile« volilne glasove na parlamentarnih volitvah.

Je bilo glasovanje o zaupnici vladi Janeza Janše že del predvolilne igre SDS-a? Glasovanje je zasenčilo veliko zmago levice na predsedniških volitvah in prekrilo poraz vlade na referendumu o lastninjenju zavarovalnic.
Gotovo ima SDS izdelano svojo politično strategijo v boju za volilne glasove, katere pa osebno ne poznam. Nobena stranka, če se obnaša racionalno, ne bo javno razkrila svojih načrtov glede predvolilne igre. Dejstvo pa je, da večina strank začenja predvolilno tekmovanje mnogo prej, kot je to uradno razglašeno z natančno določitvijo volilnega dne.

Menite, da ima SDS pripravljene še druge predvolilne adute? S katerimi kartami bo po vašem mnenju igral na volitvah?
Predvidevam, da jih ima. Za zdaj se zdi, da v pomembni meri igra na karte, ki so ji, kot se zdi, prinesle volilno zmago v letu 2004. Pri tem pa vendarle ne kaže pozabiti, da je do njene volilne zmage prišlo ob najmanjši volilni udeležbi na parlamentarnih volitvah v Sloveniji od leta 1990 naprej.

SDS po mnenju nekaterih pridobiva tudi na račun »uničevanja« koalicijskih partnerjev − NSi-ja in SLS-a. Se strinjate s tem?
Mislim da je točnejša ugotovitev, da se vse stranke na Slovenskem podrejajo logiki proporcionalnega sistema. Za volilno podporo tekmujejo posamično, zato nujno tekmujejo med seboj tudi stranke znotraj istega ideološko-političnega grozda.

Kako bi sicer ocenili dogajanje na desni sredini? Znotraj NSi-ja je bilo mogoče slišati, da nekateri niso najbolj zadovoljni s zdajšnjim predsednikom Andrejem Bajukom, ker ne vodi dovolj samosvoje politike te stranke.
Notranjih dogajanj v stranki NSi ne poznam. Notranjestrankarski odnosi pa so zagotovo pomemben dejavnik volilne uspešnosti vsake stranke.

Tudi SLS-u po zamenjavi predsednika ankete ne kažejo najbolje oz. tako, kot so v stranki pričakovali. Kje se je zalomilo? Bi nazadovanje lahko bila tudi posledica ne ravno najboljšega odnosa med Bojanom Šrotom in Janšo (npr. zaradi Janševega boja proti tako imenovanim tajkunom)?
Na vprašanje glede notranjestrankarskih odnosov lahko odgovorim samo tako kot na prejšnje vprašanje. Gotovo krepitev Slovenske ljudske stranke ni v interesu Slovenske demokratske stranke. Predsednik SDS-a tudi v vlogi predsednika vlade, poleg deklaratornega delovanja v občem interesu, gotovo sledi tudi interesom svoje stranke.

M. N.