Na področju davkov je v koalicijski pogodbi zapisano, da bodo koalicijski partnerji skrbno proučili možnost popravka splošne davčne olajšave in možnost ponovne uveljavitve posebne stanovanjske olajšave. Za zdaj velja, da bo splošna davčna olajšava za prihodnje leto višja le toliko, za kolikor se je uskladila s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin. Splošna olajšava bo tako znašala 3.051,35 evra in dodatnih 2.062 oziroma 1.031 evrov za zavezance z dohodki do 8.557,30 oziroma do 9.897,60 evra. Strokovna skupina ministrstva za finance pa je napovedala, da stanovanjske olajšave pri odmeri dohodnine za letošnje leto še ne bo, bo pa najverjetneje uvedena za leto 2009.

Za zdaj brez davka na nepremičnine in luksuzne dobrine
V koalicijski pogodbi je zapisana tudi možnost uvedbe davka na nepremičnine oziroma luksuzne dobrine, kar nekateri strokovnjaki obravnavajo kot skrito rezervo, iz katere bi lahko črpala država, a u uvedbi tovrstnih davkov za zdaj ni govora.

Da bi pritegnili dodatni kapital, v koalicijski pogodbi predvidevajo še stimulativne davčne ukrepe za reinvestiranje kapitalskih dobičkov, za spodbujanje stabilnosti finančnih trgov pa se bo proučilo obdavčenje prejetih letnih obresti na bančne depozite, napoveduje koalicijski sporazum.

SID banka že lahko dodeljuje posojila
Eden izmed ukrepov, ki jih je nova vlada že sprejela, so posojila SID banke srednje velikim in velikim podjetjem. SlD banka bo podjetjem, ki imajo težave zaradi svetovne gospodarske krize, ponudila 100 milijonov evrov pomoči. Že predtem je bilo za mala in srednja podjetja od SID banke namenjenih prav tako 100 milijonov evrov pomoči.

Poleg tega je vlada sprejela spremembe zakona o javnih financah, ki državi omogoča izdajanje poroštva kreditnim institucijam za omejitev učinkov svetovne finančne krize in ohranitev stabilnosti domačega finančnega sistema.

Koalicijski partnerji so v sporazumu zapisali tudi težnjo po večji udeležbi delavcev pri dobičku. Državni zbor je februarja letos sicer sprejel zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, ki pa je za zdaj prostovoljna za družbo in delavca. Če se podjetje odloči za udeležbo delavcev pri dobičku, je deležen davčnih olajšav, a pretiranega navdušenja pri podjetjih ni videti.

Nižje sejnine in nagrade nadzornikov in članov uprav
V koalicijski pogodbi sta zapisani tudi namera po znižanju in poenotenju načina plačevanja sejnin ter priprava poročila o zgornji meji za menedžerske plače, nagrade in odpravnine. Predsednik vlade Borut Pahor je pretekli teden že dejal, da "nadzorni sveti in uprave podjetji, ki so v večinski lasti države, nimajo razlogov, da si izplačujejo kakršne koli nagrade. Če bo do tega prišlo, bomo reagirali."

A kaj ko je dan pred to Pahorjevo napovedjo nadzorni svet Zavarovalnice Triglav, ki je prek Kada in Soda v večinski lasti države, štiričlanski upravi potrdil 320.000 evrov nagrade za leto 2007. Čakamo na odziv predsednika vlade.

Cene vinjet kljub opozorilom Darsa ostajajo enake
V koalicijski pogodbi je zapisano še, da bo predvidena obveznost takšnega obsega cestnin, da bo pobrani znesek zagotavljal odplačilo vseh posojil Darsa. Vendar pa naj bi izračuni Darsa kazali, da bo Darsu ob zdajšnjih cenah vinjet že prihodnje leto zmanjkalo denarja za odplačevanja dolga. Vlada se vseeno ni odločila za podražitev vinjet, letošnji dolg Darsa pa znaša 126,4 milijona evrov. Tako lahko čakamo le na dvig cen cestnin za tovorni promet, ki ga napoveduje koalicijski sporazum ter uvedbo načela "uporabnik plača", ki bo težilo k temu, da se obremeni tiste, ki v prometu povzročajo največ stroškov, to pa so prav tovornjaki.

Najvišje možne plače za ministre in državne sekretarje
Kljub napovedi za prizadevanje za zmanjšanje deleža fiksnih javnofinančnih izdatkov je premier Borut Pahor ministrom v svoji vladi določil najvišjo možno plačo, ki znaša 5.586 evrov bruto, prav tako tudi državnim sekretarjem v kabinetu predsednika vlade, katerih osnovna plača bo 4.466 evrov. Borut Pahor bo prejemal 5.809 evrov bruto, generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl pa 5.164 evrov bruto.

Ana Mušič
ana.music@rtvslo.si