Predlog so s podpisi državljanov v parlamentarni postopek vložili sindikati, ki želijo iz definicije minimalne plače izvzeti dodatke za neugoden delovni čas, torej za delo ponoči, ob koncih tedna in praznikih. Pri tem so sledili že obstoječi definiciji, iz katere so izvzeti dodatki za nadure, je dejala Andreja Poje iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Z izvzemom dodatka za neugoden delovni čas želijo sindikati "popraviti krivico za delavce z minimalno plačo", ki delajo v teh razmerah, saj drugi delavci dodatke za tovrstno delo prejemajo dodatno k plači.

Ministrica: To je odpravljanje krivice
Tudi ministrica za delo Anja Kopač Mrak je v uvodnem nagovoru poudarila, da gre za odpravljanje krivice, rešitev pa se je, žal neuspešno, poskusilo poiskati že večkrat. Opozorila je še, da bi bila vlada precej zadovoljnejša, če bi bil predlog usklajen s socialnimi partnerji.

V razpravi je pohvalila poslance, da ji je v veselje "sodelovati v takšni razpravi, ko ne gre za politično obračunavanje levo in desno, ampak skupaj iščejo rešitve za državljane".
SMC: Odpovedal je socialni dialog
Tudi Simona Kustec Lipicer iz SMC-ja je opozorila, da je v tem primeru odpovedal socialni dialog, saj sicer predloga ne bi obravnavali v DZ-ju. Dodala je, da predlog podpirajo, saj morajo biti dodatki izvzeti iz definicije minimalne plače, poleg tega pa nikakor ne gre za dvig minimalne plače, kot je bilo večkrat slišati od nasprotnikov predloga. Ostro mu namreč nasprotujejo delodajalci - Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) je že zagrozilo z izstopom iz socialnega sporazuma, če bo predlog sprejet.

"Danes se ne postavljamo na stran sindikatov ali na stran delodajalcev, ampak na stran pravne države," je še poudarila Kustec Lipicerjeva.

DeSUS: Krivi so delodajalci
Za odpoved socialnega dialoga pa je delodajalce okrivil Uroš Prikl iz DeSUS-a. Kot je dejal, gre za žuganje s pestmi in grožnje, da bo dvig minimalne plače, čeprav ne gre zanj, slab tako za delavce kot za gospodarstvo. "Lepo vas prosim ... Tako ne gre več dalje," je bil jasen. "Izkoriščanju in varčevanju na delovni sili, na ljudeh, je treba narediti konec," je še dodal.

Smole: Dialog poteka prek medijev
Kot je za Slovensko tiskovno agencijo opozoril generalni sekretar ZDS-ja Jože Smole, nikakor niso resnične obtožbe, da se delodajalci ne bi bili pripravljeni pogovarjati o minimalni plači. "To, da nikoli nismo bili pripravljeni na pogovor, je smešno. Sindikati niso nikoli izrazili te želje. Ves dialog poteka prek medijev," je dejal.

Tudi sicer so predlogu podporo napovedali v vseh parlamentarnih strankah, pa tudi skupina nepovezanih poslancev. V SDS-u in NSi-ju opozarjajo, da tega nikakor ne bi smeli sprejemati zunaj socialnega dialoga.
"Resnično upamo, da je ta zakon izjema," je dejal Marjan Pojbič iz SDS-a, ki je ob tem naštel še nekaj pomislekov, med drugim da bo imela od predloga zaradi obremenitve plač po mnenju SDS-a največ država, ne delavci sami. "Kljub vsem pomislekom pa bomo v stranki predlog podprli; razlog za to je en in je dovolj tehten. Predlog odpravlja očitno diskriminacijo dela delavcev z minimalno plačo," je še dejal Pojbič.

V NSi-ju širšo rešitev vidijo v razbremenitvi plač, vendar bodo po besedah poslanke Ive Dimic predlog podprli, ker razumejo, da je predlog odprava nepravilnosti.

Luka Mesec (ZL) pa je povedal, da bodo v nadaljnji obravnavi predlagali, da se iz definicije minimalne plače izvzamejo vsi dodatki, ne zgolj za neugoden delovni čas.