Papič je dejal, da vzgojno-izobraževalne programe čaka nujno potrebna prenova, v kateri bodo dejavnejšo vlogo dali učencem. Spremenili bodo tudi zastarele učne načrte in vanje vključili manj ciljev. Foto: Twitter/MIZS_RS
Papič je dejal, da vzgojno-izobraževalne programe čaka nujno potrebna prenova, v kateri bodo dejavnejšo vlogo dali učencem. Spremenili bodo tudi zastarele učne načrte in vanje vključili manj ciljev. Foto: Twitter/MIZS_RS
Sorodna novica Ravnatelj Pečan: Brezplačna kosila so populistični ukrep, ki ni pravičen

"Po dveh hudih, zoprnih, težkih letih za vse, tudi v šolskem ali pa predvsem v šolskem sistemu, tako z vidika otrok, učiteljev kot ravnateljev, se končno vračamo v šolo v normalnih razmerah," je na novinarski konferenci ob robu srečanja ravnateljev poudaril Golob. Minister Papič pa je dodal, da "način, kako bomo začeli to šolsko leto, bo tudi način, kako ga bomo junija končali".

Ob tem sta poudarila, da bo k temu pripomoglo uresničevanje priporočil, kot so zračenje, osebna higiena in to, da ob bolezenskih simptomih otroci ne gredo v šolo, temveč ostanejo doma. "Načrt vlade za to zimo je, da ostanemo odprta družba, čeprav covid živi z nami in mi z njim," je pojasnil premier.

Promocija učiteljskega poklica, da bi oblažili kadrovsko stisko

Ravnateljice in ravnatelji vzgojno-izobraževalnih zavodov so na konferenci govorili predvsem o novostih v prihajajočem šolskem letu in težavah, ki tarejo šolstvo. Spopasti se bo treba predvsem s pomanjkanjem kadrov. Direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj je dejal, da se s pomanjkanjem delovne sile srečuje vsa Evropa. Po njegovih informacijah pa bodo šole kljub temu začetek šolskega leta in organizacijo dela lahko izvedle tako, kot je predvideno. Morda s kakšnimi odstopanji, kar pa je že sicer običajno.

Je pa napovedal promocijo učiteljskega poklica. Po ministrovih besedah je ministrstvo prve ukrepe že sprejelo, in sicer bo na področju pedagoških študijskih programov na voljo 250 štipendij. Začenja pa se tudi koncept pripravniških mest s plačilom, kar je bila v preteklosti že praksa. Ministrstvo obljublja tudi, da bo uredilo področje plač in napredovanj tako za učitelje kot za tehnični kader.

V šole brez mask

Večji vpis v srednje šole v večjih mestih

Prihodnji teden sicer začenja novo šolsko leto več kot 194.000 učencev, od tega okoli 21.000 prvošolcev. V srednješolskem izobraževanju pa je okoli 79.000 dijakov, od tega v prvih letnikih okoli 21.000.

A vpis na srednje šole je ena izmed perečih problematik. "V srednjih šolah ne primanjkuje prostih mest, ampak gre za zanimiv trend, da večina dijakov želi hoditi v srednjo šolo, v gimnazijo v večjih mestih," je orisal Papič.

Zagotoviti enako kakovost izobraževanja

Trend, ki je bil v porastu že pred izbruhom covida, je tudi šolanje na domu. Razlogi za takšno odločitev so različni, na ravni države pa je treba zagotoviti enako kakovost izobraževanja, kot jo dosegamo na šolah, je poudaril Logaj. Minister Papič je ob tem opozoril na psihosocialne posledice dveletnega zapiranja šol, za katere meni, da jih bo najlažje odpraviti s fizično dejavnostjo, zato znova uvajajo projekt zdravega življenjskega sloga.

Prav tako si minister želi vnovične vzpostavitve dialoga s šolsko skupnostjo – med ravnatelji, zaposlenimi, sindikati, ministrstvom in vlado. Zaradi epidemije je v zadnjih letih zmanjkalo časa in priložnosti, da bi naredili kakšen korak naprej z razvojnega vidika, pa je opozoril premier.

Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj

Na okrogli mizi so se zato posvetili tudi vprašanju vzgoje in izobraževanje za trajnostni razvoj. Namestnica direktorja Zavoda RS za šolstvo Stanka Preskar je povedala, da so že doslej v številne projekte vključevali tematike trajnostnega razvoja, odslej pa jim bodo posvečali še več pozornosti. V prenovljenih učnih načrtih predvidevajo trajnostni razvoj kot enega temeljnih stebrov.

Gregor Torkar s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani je pojasnil, da je skrb za okolje pri mladih zelo velika in postaja vse izrazitejša. So pa raziskave pokazale, da se mladi čutijo izigrane in izdane glede varstva okolja ter podnebnih sprememb. To je dokaz, da mladi niso apatični, vendar pa lahko zelo hitro postanejo.

Frustracija, ki se v okoljski znanosti imenuje okoljska melanholija, pripelje mladega, ki je poln idej in življenjske sile, do občutka nemoči in bivanjske praznine, je opozoril Torkar. "To ustvarja notranjo stisko pri mladih in to moramo znati nasloviti ter uvesti stalno izobraževanje za učitelje, kako ta brezup spreminjati v iskanje novih idej," je dejal.

V novo šolsko leto brez mask