Po podatkih komisije je bila najnižja udeležba na območju Maribora (7,01 odstotka) in najvišja (9,2 odstotka) v volilni enoti Ljubljana-Center.
Pobudniki referenduma, zbrali so več kot 40.000 podpisov, so nas ves čas kampanje prepričevali, da ne, saj naj bi z novelo arhive še bolj zapirali. Vlada, kot predlagateljica, pa nasprotno - pobudniki referenduma so zavajali javnost, arhivi se še bolj odpirajo, predvsem pa bo novela omogočila nujno potrebno digitalizacijo.
- Do zaprtja volišč še vedno velja volilni molk. Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je od sobotnega začetka volilnega molka pa do danes do 19. ure prejela skupno 15 klicev o domnevnih kršitvah. V devetih primerih so takoj ugotovili, da ne gre za kršitev volilnega molka ali pa da prijava za domnevno kršitev že obstaja. Inšpektorat za notranje zadeve na podlagi šestih prijav, ki so se v treh primerih nanašale na objave na spletnih straneh, po enkrat pa na objavo na radiju, televiziji in družabnem omrežju, obravnava pet zadev.
- Tudi na spletnem mestu rtvslo.si bomo po zaprtju volišč v živo spremljali dogajanje na Državni volilni komisiji in odzive glavnih akterjev referendumske kampanje. Ob 22. uri bodo na prvem na sporedu Odmevi.
Za pobudnike referenduma sta sporni predvsem dve odločbi. Prva, po kateri bi se v arhivskem gradivu glede dostopnosti izenačevalo žrtve in storilce, kot drugo pa jih moti tako imenovana anonimizacija, zaradi katere arhivi ne bodo mogli biti odprti za vse. Po njihovem bodo odprta le gradiva, ki nimajo občutljivih osebnih podatkov, ta gradiva pa imajo vprašljivo raziskovalno vrednost. Novela bo po mnenju pobudnikov referenduma tudi otežila delo tudi raziskovalcem arhivov. Ti so v praksi doslej do celotnega gradiva dostopali na podlagi podpisane izjave, da občutljivih osebnih podatkov ne bodo zlorabljali. Po novem pa bo raziskovalec za to potreboval formalni status raziskovalca ali novinarja.
Vlada kot predlagateljica pa meni nasprotno - pobudniki referenduma zavajajo javnost, arhivi se še bolj odpirajo. Ker se oži nabor občutljivih osebnih podatkov, v katere vpogled ni mogoč, bo namesto sedanjih pet odstotkov gradiva nekdanje SDV prosto dostopnega 75 odstotkov omenjenega gradiva. Novinarji in raziskovalci, tudi tisti ljubiteljski, pa bodo lahko preko arhivske komisije še naprej pogledali tudi v občutljive osebne podatke. Bistveno novost pa novela prinaša pri objavah arhivskega gradiva na spletu. Po starem zakonu takšnega gradiva, ki vsebuje občutljive osebne podatke, ni mogoče javno objaviti, po novem pa bo to mogoče, s tem, da se bodo prekrili občutljivi osebni podatki.
A stvari niso tako preproste, kot nakazujejo besede iz predreferendumske kampanje. Pri dostopanju do arhivskega gradiva namreč obstajata dva temeljna interesa. Prvi je pravica vedeti, in iz tega razloga je treba arhive čim bolj odpreti. Drugi pa je varovanje občutljivih osebnih podatkov, ki lahko ob preveliki dostopnosti postanejo predmet zlorab.
Prvi podatki o volilni udeležbi bodo znani predvidoma ob 12. uri, glede na stanje na voliščih ob 11. uri. Naslednji podatki o volilni udeležbi bodo znani predvidoma ob 18. uri, glede na stanje na voliščih ob 17. uri. Prvi delni izidi glasovanja bodo znani po 20. uri, sporoča DVK.
Robert Škrjanc, Radio Slovenija
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje