Študenti in profesorji Univerze v Ljubljani, ki delujejo v gibanju Svobodna univerza, menijo, da bodo rešitve, po katerih bodo lahko univerze ustanovile odcepljena podjetja, sprejemale donacije in izvajale plačljivi študij, vodile v privatizacijo in komercializacijo javnih univerz. Medtem ko zasebni visokošolski zavodi ocenjujejo, da jih bosta zahtevi, kot sta bančna garancija za akreditacijo programa in kvota, uničili.

Ministrstvo za izobraževanje v predlogu zakona o visokem šolstvu predlaga ostrejše pogoje za ustanovitev zasebnega visokošolskega zavoda. Zasebniki bi morali imeti svoje prostore, knjižnico, najmanj tretjina visokošolskih učiteljev bi morala imeti na tem zavodu polno zaposlitev, ustanovitelj novega zavoda bi moral pred prvim razpisom za vpis v študijske programe predložiti ministrstvu bančno garancijo za izvedbo enega študijskega leta. Ustanovitelj vsaj dveh zasebnih fakultet Peter Jambrek opozarja, da bodo posledice teh ukrepov "to, da noben od sedaj delujočih akreditiranih, 38 zasebnih visokošolskih zavodov ne bo preživel oziroma bo v roku par mesecev, najkasneje pa v letu ali dveh, ukinjen". "Ukinili se bodo sami, ker ne bodo imeli sredstev za poslovno preživetje in za izvajanje svojega akademskega poslanstva."

Minister za šolstvo Jernej Pikalo odgovarja, da njihov cilj ni uničenje zasebnega visokega šolstva v Sloveniji, temveč da za vse visokošolske zavode veljajo ista merila kakovosti: "To je pomembno zaradi zaščite študentov, da imajo študentje enako kakovostne diplome, to je pomembno tudi za delodajalce, kajti delodajalci morajo vedeti, kako kakovostne so te diplome in ne nazadnje, prav se nam zdi, da imajo vsi visokošolski zavodi ne glede na to, ali so javni ali zasebni, enake tehnične pogoje."

Trenutno imajo le redki zasebni visokošolski zavodi svoje predavalnice, drugo tehnično infrastrukturo; imamo zasebne fakultete s tisoč študenti, ki ne zaposlujejo nobenega profesorja.

Nataša Lang, Radio Slovenija