Svetovalna skupina za covid-19 pod vodstvom Mateje Logar je v ponedeljek pripravila predlog omejevalnih ukrepov glede na različne faze epidemije. Med ukrepi, ki jih predvideva novi semafor, so širjenje obveznega izpolnjevanja pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani), skrajšala bi se veljavnost testiranj. Ob naraščanju okužb bi preverjanje pogoja PCT lahko veljalo tudi za neživilske trgovine in storitvene dejavnosti.

V načrtu naj ne bi bilo zapiranja šol ali omejitev gibanja. "Domnevamo, da je kljub vsemu v starostnih skupinah, ki so najpogosteje prihajale v bolnišnico, precepljenost vseeno boljša, kot je bila, in zaradi tega bo – vsaj upajmo – pritisk na bolnišnice v tem obdobju nekoliko drugačen, kot je bil v predhodnih valovih. Kakršna koli zapiranja, omejevanja niso predvidena. Ob res izrazitem poslabšanju stanja bi se izgubil iz PCT-ja T, ostala bi samo P in C," je za TV Slovenija pojasnila Mateja Logar.

Sorodna novica Slovenija obarvana rdeče. Vlada dodala izjeme pri prehodu meje brez PCT-ja.

"Večina ukrepov, vsaj v začetnih fazah, temelji na sistemu PCT. S slabšanjem stanja se potem širi nabor tistih, pri katerih je predviden sistem PCT-ja, in povečuje se frekvenca testiranja pri poklicnih skupinah: če ga imamo zdaj enkrat tedensko, se to najprej poveča na dvakrat, potem trikrat. V predlogu je tudi nošenje mask za vse osnovnošolce, kakršna koli zapiranja pa niso predvidena," je izjavila.

Prehod v določene faze naj bi bil odvisen od števila hospitalizacij covidnih bolnikov, meje različnih faz pa naj bi sovpadale s strategijo za bolnišnično obravnavo covidnih bolnikov. V javnosti se pojavljajo različne številke, najpogosteje pa se kot meja, pri kateri bi lahko strokovna skupina predlagala vnovično ustavljanje javnega življenja, omenja 300 bolnikov v intenzivnih enotah.

Predlagane spremembe epidemijskega dodatka

Vlada je na seji določila izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja sektorja o drugačni ureditvi dodatka za nevarnost v času razglašene epidemije. Po predlogu bi se zdajšnji dodatek, ki je izražen v odstotku od urne postavke, izražal nominalno. Predlagane so tri stopnje v vrednosti do 400, 200 in 100 evrov bruto.

Do zdaj je bila višina tega dodatka po kolektivni pogodbi za javni sektor odvisna od osnovne plače javnega uslužbenca. Po novem predlogu vlade pa bi bil dodatek izražen v nominalnem znesku, in ne več v odstotku urne postavke osnovne plače. "S tem bi preprečili razlikovanje med javnimi uslužbenci glede višine tega dodatka, saj bi vsi, ki delajo v času razglašene epidemije, pod enakimi pogoji glede nevarnosti za izpolnjeno polno mesečno delovno obveznost prejeli enak pavšalni bruto znesek dodatka," so sporočili po seji vlade.

Sorodna novica Štrukelj: Kaotično stanje in strahotno velike razlike. Pogačar: Dodatki so bili targetirani pravilno

Predlog predvideva tri stopnje nevarnih delovnih razmer. V najvišjo stopnjo izpostavljenosti nevarnosti bi sodili dela in naloge neposrednega stika z okuženimi osebami v specializiranih enotah v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Pri tej stopnji vlada predlaga določitev mesečnega pavšalnega zneska največ 400 evrov bruto.

V srednjo stopnjo izpostavljenosti nevarnosti bi spadala dela in naloge, ki so posledica neposrednega stika s strankami, bolniki in drugimi, ki potrebujejo javne storitve ali so obravnavani zaradi izvrševanja posebnih pooblastil in odgovornosti, ter dela in naloge čiščenja prostorov in opreme. Za to stopnjo izpostavljenosti nevarnosti vlada predlaga dodatek do 200 evrov bruto.

V skupino z najnižjo stopnjo izpostavljenosti nevarnosti pa bi po predlogu spadala preostala dela in naloge iz pristojnosti delodajalca, razen če bi se ta opravljala na domu. Za najnižjo stopnjo izpostavljenosti je predviden dodatek do 100 evrov bruto.

Za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o izhodiščih je vlada pooblastila vladno pogajalsko skupino.